{"id":4640,"date":"2024-10-21T07:05:00","date_gmt":"2024-10-21T07:05:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4640"},"modified":"2024-09-19T11:33:55","modified_gmt":"2024-09-19T11:33:55","slug":"cerkev-sv-marije-od-zdravja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4640","title":{"rendered":"Cerkev sv. Marije od Zdravja"},"content":{"rendered":"
\n
\"semedela<\/a>
Cerkev sv. Marije od Zdravja (Il Santuario della Beata Vergine delle Grazie ) razglednica leta 1900<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Semedelska cerkvica Sv. Marije od Zdravja (Il Santuario della Beata Vergine delle Grazie) ima zelo zanimivo zgodbo. Cerkev je bila zgrajena v letu 1640<\/strong> in ni bila zgrajena kot pi\u0161ejo razni pisci, ki prepisujejo eden od drugega, kot votivna cerkev v zahvalo za re\u0161itev pred epidemijo kuge. Namre\u010d 4. aprila 1631 je mestni svet sklenil, da bodo zgradili oltar za odre\u0161itev od mra\u010dnih sil (liberazione dal male), ki so s kugo zavzele mesto. Marmor namenjen oltarju so porabili za gradnjo pala\u010d, zato je mestni svet 23. avgusta 1639 odlo\u010dil, da se bo v Semedeli zgradila cerkev z istim namenom.<\/p>\n\n\n\n

Gradnjo cerkve sta prevzela: Nicol\u00f2 Carpaccio<\/strong>, mojster zidar in Pietro Isdrael<\/strong> izku\u0161en mizar. Kamenje so kupili v Rovinjskem kamnolomu, pripeljali so ga piranski barkajoli. Za poslikavo so pla\u010dali 50 dukatov bene\u0161kemu slikarju Guido Guidotti<\/strong>-ju, ki pa je svoje delo opravil hitro in povr\u0161no. Cerkev je bila odprta 42. aprila 1640 in posvetil jo je \u0161kof Pietro Morari<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Po letu 1632 ni bilo ve\u010d kuge, a bilo je 5 epidemij kolere, 2 tifusa in ena \u010drnih koz.<\/p>\n\n\n

\n
\"semedela<\/a>
Cerkev sv. Marije od Zdravja (Il Santuario della Beata Vergine delle Grazie ) razglednica leta 1910<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Nekoliko kasneje drugo nedeljo po Veliki no\u010di se je za\u010dela praznovati procesija do cerkvice. Romarji so se morali odpraviti na procesijo te\u0161\u010di, zato so s seboj nesli marendo. Pisci iz tistega \u010dasa pravijo, da so se cele dru\u017eine posedle na njive in travnike po celem Markovem hribu, jedle pr\u0161ut in pile refo\u0161k in druge dobrote. Iz za\u010detnega verskega praznika se je razvila dvo dnevna \u0161agra, kjer je bilo veliko bankarel s hrano in cerkvenimi podobicami in raznim nepotrebnim ki\u010dom. Samo iz Trsta je prihajalo preko 1000 ljudi, iz Izole in drugih mest je priplulo veliko bark, prihajali so tudi s ko\u010dijami in vozovi. Verske oblasti iz Kopra so se skregale s tistimi iz Trsta, ker so Kopr\u010dani trdili, da to ni ve\u010d verski praznik.<\/p>\n\n\n\n

Glede na to, da je bila cerkvica uradno zasebna, je koprski \u0161kof Matteo Raunicher<\/strong> leta 1837 izdal dekret, da se v zasebnih kapelah in cerkvah ne sme izvajati sveta ma\u0161a. Kopr\u010dani so se uprli, tudi koprski podesta, je urgiral, a \u0161kof se ni dal. \u0160ele po njegovi smrti je njegov naslednik Bartolomeo Legat<\/strong> preklical dekret svojega predhodnika. Tako je od leta 1848 pa vse do konca 2. svetovne vojne dvodnevna semedelska \u0161agra privabljala \u0161tevilne romarje in \u017euratorje.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n