{"id":4573,"date":"2024-10-11T07:19:00","date_gmt":"2024-10-11T07:19:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4573"},"modified":"2024-09-18T10:53:40","modified_gmt":"2024-09-18T10:53:40","slug":"najhujsa-nevihta-in-poplava-v-preteklih-200-letih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4573","title":{"rendered":"Najhuj\u0161a nevihta in poplava v preteklih 200 letih"},"content":{"rendered":"\n

Kot smo \u017ee videli v prej\u0161njem prispevku, je bilo v preteklih dveh stoletjih narejeno veliko \u0161tudij kako urediti protipoplavno za\u0161\u010dito in omenili smo jih le nekaj. Kot v preteklosti; Bene\u010dani, Francozi, Avstrijci, Italijani, Jugoslavija in sedaj Slovenci, bolj slabo preidemo od besed k dejanjem, \u010deprav so poznavalci, v \u0161tudijah, navedli kaj je potrebno narediti, da bi se za\u0161\u010ditili pred divjanjem morja in poplavljanjem rek in hudournikov. Sicer tudi sedaj na MOK<\/a> pripravljajo protipoplavno \u0161tudijo, tisti, ki so na ob\u010dini zadol\u017eeni za Okolje in prostor.<\/p>\n\n\n

\n
\"tramontana\"<\/a>
Meseca julija leta 1911 je Koper zajela huda nevihta, oziroma kot take vremenske pojave imenujemo “Medikan” (Medicane), ker je podoben tropskemu Hurikanu.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Tudi, \u010de bodo, tisti, ki smo jim na volitvah zaupali upravljanje z ob\u010dino in dr\u017eavo, naredili vse kar je potrebno v zvezi s protipoplavno za\u0161\u010dito, ne bomo za\u0161\u010diteni pred izrednimi vremenskimi pojavi. La\u017ena varnost je lahko zelo nevarna, zato bi ob protipoplavnih ukrepih, morala oblast to dr\u017eavljanom jasno povedati in pripraviti navodila kako naj se vsak posameznik pripravi na izredne vremenske razmeri, kot so se v Kopru in celi Slovenski Istri \u017ee zgodile in se bodo prej ali slej, spet.<\/p>\n\n\n\n

Poglejmo, kaj se je zgodilo ob najhuj\u0161i nevihti, tramontani, fortunalu, oziroma, Medikanu (Medicane) v preteklih 200 letih, kot tako hudo nevihto imenujejo meteorologi. Napovedujejo, da bo tropskih neviht medikanov v Sredozemlju vedno ve\u010d, zaradi obalnega segrevanja ozra\u010dja in morja. Medikani pri nas ne nastajajo samo danes, temve\u010d so bili \u017ee v preteklosti, le imenovali jih nismo tako.<\/p>\n\n\n\n

V no\u010di med 14. in 15. junijem 1911 je v Tr\u017ea\u0161kem, Koprskem zalivu in severni obali Istre razvila neverjetno mo\u010dna nevihta, oziroma Medikan, kot tako mo\u010dni nevihti re\u010demo danes. V okrevali\u0161\u010du Valdoltra<\/a>, dana\u0161nji bolni\u0161nici so valovi nosili skale preko pomola za pristajanje ladij, vse do kopali\u0161\u010da in po\u0161kodovali pomol in kopalno obre\u017eje. Razbilo je skoraj vsa stekla na oknih na morski strani stavb. Mo\u010den nevihtni veter je po\u0161kodoval strehe in odnesel streho na prehodu med paviljoni. Med otroci v okrevali\u0161\u010du in osebjem ni bilo huje po\u0161kodovanih.<\/p>\n\n\n

\n
\"Koper\"<\/a>
Razglednica s pogledom na Koper leta 1912, torej eno leto po hudi nevihti in poplavi.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ko se je nevihta umirila, so najstarej\u0161i prebivalci Kopra povedali, da ne pomnijo tako mo\u010dnega vetra, ki piha iz smeri “ponente, tramontana, torej severozahodne smeri. Ne pomnijo, da bi nevihta trajala tako dolgo in da bi padlo toliko de\u017eja. Strug rek, potokov in hudournikov ni bilo ve\u010d videti, saj so vsi vodotoki prestopili bregove in protipoplavne nasipe. Dolina reke Ri\u017eane je bila poplavljena vse do vasi Dekani<\/a> in uni\u010dilo je vse kmetijske pridelke in ob izlivu v morje odneslo cele predele solin. Tudi v Vanganelski dolini je bilo vse pod vodo do Vanganela in s pobo\u010dij je odneslo v dolino cele predele teras, rodovitne zemlje in izruvana drevesa. Ves pridelek v dolini in na pobo\u010djih je bil uni\u010den. Najve\u010dji problem je bil izpad pridelka sena, a tudi tistega \u017ee zlo\u017eenega v kope je odneslo. Seno je bilo pravzaprav takratna nafta in bencin, saj je v Koper s Kranjskega prihajalo preko 30.000 tovornih oslov, mul in konj, da druge \u017eivine niti ne omenjamo. \u010ce pomislimo koliko tovornih vozil je danes na cestah, to sploh ni bilo tako zelo veliko tovornih \u017eivali.<\/p>\n\n\n

\n
\"koper\"<\/a>
Parniki v koprskem pristani\u0161\u010du leto po hudi nevihti, ki je nekatere izmed teh parnikov mo\u010dno po\u0161kodovala.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Uni\u010dilo in odneslo je nasipe Semedelski solin<\/a>, kar je povzro\u010dilo konec pridelave soli na tem podro\u010dju. Poplavilo je vse koprske ulice in trge ob morski obali. Na sedanji Kidri\u010devi ulici so me\u0161\u010dani pobirali ribe, kamor jih je zaneslo morje. S streh so na ulice padali stre\u0161niki in deli dimnikov, ki jih je nevihta podrla. Hudo je bilo tudi zato, ker niso bili samo neverjetno mo\u010dni sunki vetra, ki so ruvali drevesa, odkrivali strehe in ru\u0161ili dimnike, ogromna koli\u010dina de\u017eja, temve\u010d je padala tudi to\u010da. Veliki valovi so zalili obalo in stavbe ob morju, nosili so veje dreves, ki jih je veter odtrgal s koprskih drevoredov v ulice. Veliko ljudi je bilo ranjenih, po\u0161kodovanih in umrlo je okoli 20 ljudi.<\/p>\n\n\n\n

Veliko \u0161kodo je ciklon, oziroma Medikan, naredil v pristani\u0161\u010dih. Ne samo v Kopru, tudi v Piranu in Izoli je v pristani\u0161\u010du po\u0161kodovalo skoraj vse ladje, ki so jih valovi in veter premetavali, da so tolkle ena ob drugo. Najbolje jo je odnesel majhen parnik “Cav. Faiduti” iz Grade\u017ea, ki je vozil skupaj s parni\u010dkom Oltra<\/a>, na liniji Koper Ankaran. Ker je ob za\u010detku nevihte v kuri\u0161\u010du parnega stroja \u0161e gorelo, je motorist, Piran\u010dan Bortolo Fornasaro, v\u017egala motor, vklopila alarmne zvo\u010dne sirene, na paro in odplula iz pristani\u0161\u010da. Na morju so vrgli sidro in z v\u017eganim motorjem pluli v smeri nevihte, dokler ni ponehala. Kar naredijo pravi pomor\u0161\u010daki, namre\u010d kopenske “podgane” zbe\u017eijo v pristani\u0161\u010de, ker se najbolj varno po\u010dutijo v pristani\u0161\u010du in na kopnem, kar se jim seveda ma\u0161\u010duje. Parnik San Giusto<\/a>, ki je bil privezan na koncu velikega pomola (molo delle Galere), je odtrgalo in skupaj z okoli 25 metrov pomola odneslo na plitvino ob Semedelski cesti. Za razliko od pomola ni utrpel ob\u010dutnej\u0161e \u0161kode, saj je po kon\u010dani nevihti, naslednje jutro \u017ee zaplul na svoji potni\u0161ki liniji to\u010dno po urniku ob 7.30. Na za\u010detku istega pomola je odtrgalo s priveza parnik Vettor Pisani, ga zavrtelo, tako, da je butal ob trabakoli<\/a> Oltra in Carpaccio, tako, da ju je zelo po\u0161kodoval. Samo parnik Santorio<\/a>, ki je bil bolj v zavetrju, je ostal na privezu, vendar mo\u010dno po\u0161kodovan na premcu, bokih in na komandnem mostu. <\/p>\n\n\n

\n
\"koper\"<\/a>
Mandra\u010d Porporela kak\u0161no leto po hudi nevihti, ki je polomila in po\u0161kodovala skoraj vse ladje v mandra\u010du, saj je morje pri\u0161lo celo v sedanjo Kidri\u010devo ulico, kjer so na ulici pobirali ribe, ki jih je morje tja zaneslo.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na manj\u0161em potni\u0161kem pomolu je bil s premcem proti obali privezan parnik Capodistria<\/a>, ki mu je odtrgalo privez na krmi. Odneslo ga je proti obali in z vso mo\u010djo vetra in valov zabilo v kamniti zid pristani\u0161\u010da, tako da je odmaknil nekaj kamnov in pustil udor na zidu. Valovi so ga premetavali, da je \u0161e bolj po\u0161kodoval obalo in plo\u010devino ladje. Priteklo je pomagat veliko prostovoljcev, ki jih je vodil Piero de Manzini, tako, da so ga obrnili s premcem proti morju in ga privezali ob po\u0161kodovan pomol. Tudi v mandra\u010du je barke premetavalo eno ob drugo, da so bile skoraj vse po\u0161kodovane. Samo \u0161kodo na parnikih so ocenili na 5.000 kron. Kak\u0161na je bila \u0161koda v vaseh okoli mesta mestni kronisti ne poro\u010dajo. Na\u0161el sem le zapis, da so va\u0161\u010dani, ki so po nevihti pri\u0161li v Koper, povedali, da so izredne vremenske razmere, naredile veliko \u0161kode V Pomjanu<\/a>, Ga\u017eonu in Srga\u0161ih.<\/p>\n\n\n\n

Upam, da tudi oblasti in okoljski arhitekti poznajo zgodovino in bodo izredne vremenske dogodke, ki so se zgodili v preteklosti upo\u0161tevali pri na\u010drtovanju infrastrukture mesta in pode\u017eelja. A zdi se mi, da je to \u017ee vnaprej izgubljena bitka. Namre\u010d ob obnovi cest so zasuli vse kanale za odvod meteornih vod ob cestah. Ceste se ob manj\u0161em de\u017eevju spremenijo v hudournike.<\/p>\n\n\n\n

Vir \u010dasopis 2Il Piccolo” in drugi viri<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kot smo \u017ee videli v prej\u0161njem prispevku, je bilo v preteklih dveh stoletjih narejeno veliko \u0161tudij kako urediti protipoplavno za\u0161\u010dito in omenili smo jih le nekaj. Kot v preteklosti; Bene\u010dani, Francozi, Avstrijci, Italijani, Jugoslavija in sedaj Slovenci, bolj slabo preidemo od besed k dejanjem, \u010deprav so poznavalci, v \u0161tudijah, navedli kaj je potrebno narediti, da […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":4574,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[4,193],"tags":[9,2193,394,2187,2192,2189,103,214,8,2190,2191,2188,92,429,465,2185,178,460,7,2186,2184,1442],"class_list":["post-4573","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mesto","category-oblastindruzba","tag-capodistria","tag-carpaccio","tag-dekani","tag-dezevje","tag-faiduti","tag-fortunal","tag-istra","tag-izola","tag-koper","tag-medicane","tag-medikan","tag-nevihta","tag-oltra","tag-parniki","tag-piran","tag-polave","tag-rizana","tag-santorio","tag-soline","tag-toca","tag-trrabakole","tag-vanganel"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4573","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4573"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4573\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4582,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4573\/revisions\/4582"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4574"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4573"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4573"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4573"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}