{"id":4420,"date":"2024-09-16T07:30:00","date_gmt":"2024-09-16T07:30:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4420"},"modified":"2024-09-15T22:18:02","modified_gmt":"2024-09-15T22:18:02","slug":"neobvladljiva-badasevica-fiumicino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4420","title":{"rendered":"Neobvladljiva Bada\u0161evica – Fiumicino"},"content":{"rendered":"
\n
\"Na\u010drt<\/a>
Urbanisti\u010dni na\u010drt preusmeritve struge Bada\u0161evice.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Nih\u010de v preteklih stoletjih ni uspel obvladati reke Bada\u0161evice (Fiumicino, Cornalunga). Bene\u010danom ni uspelo v nekaj 100 leti, a posku\u0161ali so tudi Francozi, za njimi Avstrija, Avstro-Ogrska, Italija, Jugoslavija in sedaj Slovenija. Reka Bada\u0161evica ji pravimo danes, a v preteklosti je bila obravnavana kot hudournik. Na vseh starej\u0161ih zemljevidih je vpisana kot torrente Fiumicino. Slovenskih imen niso upo\u0161tevali in jih kve\u010djemu poitalijan\u010devali \u017ee Bene\u010dani. Doma\u010dini z istro-venetskim dialektom so jo imenovali Cornalunga, a zemljepisno uradno ime je bilo torrente Fiumicino (hudournik Re\u010dica). A \u010de so Bada\u0161evico spremenili v reko v knjigi “Geografske zna\u010dilnosti poplavnega sveta ob Ri\u017eani in Bada\u0161evici”, izdani leta 1979, avtorjev Du\u0161an Plut in Franc Lovren\u010dak imenujeta reka, jo bomo tudi mi. Namre\u010d knjiga je iz\u0161la pod pokroviteljstvom SRC SAZU, kjer naj bi bili na\u0161i najve\u010dji poznavalci. <\/p>\n\n\n\n

Na Koprskem imamo dve poplavni reki Ri\u017eano in Bada\u0161evico, ki so v preteklih stoletjih redno poplavljale. \u017de Bene\u010dani so meliorirali strugo, povi\u0161ali bregove in uredili razbremenilne kanale na Ri\u017eani in Bada\u0161evici. Ri\u017eana je ob poplavah prekinila kopni promet med Koprom in Trstom, o \u010demer smo \u017ee pisali in poplavljala Ankaranske in \u0160kofijske soline, kar je ob\u010dutno zmanj\u0161alo pridelek soli, ob \u0161kodi, ki jo je povzro\u010dila na solinskih poljih. <\/p>\n\n\n

\n
\"poplave<\/a>
Poplavna podro\u010dja Bada\u0161evice. Izrez iz zemljevida objavljenega leta 1979 v raziskavi “Geografske zna\u010dilnosti poplavnega sveta reke Ri\u017eane in Bada\u0161evice.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Bada\u0161evica je bila v preteklosti ve\u010dji problem, saj ob vsakem obilnej\u0161em de\u017eevju poplavljala, a poleti v su\u0161nem obdobju, je bilo v strugi zelo malo vode in je bila med solinskimi polji in kasneje zapu\u0161\u010denih solinah, vidna le ob oseki. V 18. stoletju, je bilo v solinah \u017ee veliko opu\u0161\u010denih solinskih bazenov – kavedinov in razbremenilnih kanalov ni nih\u010de ve\u010d vzdr\u017eeval. Po propadu Bene\u0161ke republike so na\u0161e kraje okupirali Francozi, ki so za\u010deli posodabljati stare ceste, ter drugo infrastrukturo in graditi nove ceste. Ker so na\u0161li strugo Bada\u0161evice polno mulja, bregove in nasipe v zelo slabem stanju, razbremenilne kanale zara\u0161\u010dene in celo zasute, so morali ukrepati. Namre\u010d ob obilnih de\u017eevjih je poplavilo obdelana polja v Vanganelski dolini, uni\u010dilo pridelke, poplavilo soline in celo ju\u017eni del mesta ob morski obali. V poplavah je nastala velika \u0161koda na infrastrukturi solin in cest in velik izpad pridelka soli. \u017de v \u010dasu Bene\u0161ke republike je bil Kopr\u010dan Benedetto Petronio na polo\u017eaju kapitana in\u017eenirja na mejah Istre. O njem in njegovem posestvu v Ankaranu<\/a> smo \u017ee pisali. Pod francosko okupacijo je bil od januarja leta 1806 do leta 1910 in\u0161pektor javnih del, vodotokov, mostov in cest. <\/p>\n\n\n

\n
\"odlok<\/a>
Odlok o regulaciji hudournika Bada\u0161evica na koprskem ozemlju, ki ga je podpisal general Nugent Laval leta 1914.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Posebna pozornost namenjena vodotokom, je bila posledica odloka kraljevine Italije izdanega 20. maja 1806, ki je dolo\u010dal pravila varovanja in del ob re\u010dnih strugah in protipoplavnih nasipih. Odlok je dolo\u010dal stalni monitoring nivoja vode z varstveniki in v primeru poplav je moral vsak zasebnik na poziv oblasti prisko\u010diti na pomo\u010d s delovnimi \u017eivalmi vozovi in vsemi drugimi sredstvi, primoran je bil sodelovati pri obnovi protipoplavnih nasipov, razbremenilnih kanalov itd… Francoske oblasti so opravile temeljito \u0161tudijo stanja hudournika Bada\u0161evica in njenih 8 pritokov, ter predlagale poglobitev, raz\u0161iritev pritokov in struge Bada\u0161evice. Zelo podrobno je opisal dela na rekah in vodotokih med leti 1907 in 1908 zgodovinar Kristjan Knez.<\/p>\n\n\n\n

Zgleda, da vsa dela za zavarovanje pred poplavami ob Bada\u0161evici, ki so jih opravili pod francosko oblastjo niso bila dovolj u\u010dinkovita saj je v naslednjih leti Bada\u0161evica \u0161e vedno poplavljala. Avstrijska vojska je odgnala Francoze iz Kopra in Avstrija je prevzela oblast pri nas. Avstrijski general Nugent <\/a>je v Kopru leta 1813 ustanovil “Za\u010dasno komisijo za provinco Istra”, ki je delovala 2 leti. Ker je avstrijska oblast zelela zmanj\u0161ati \u0161kodo, ki so jo \u0161e vedno povzro\u010dale poplave Bada\u0161evice, je omenjena komisija 7. julija 1814 izdala odlok o regulaciji hudournika Bada\u0161evica. Najbolj jih je skrbela zmanj\u0161ana pridelava soli, kot posledica pogostih poplav Bada\u0161evice, ki so po\u0161kodovale infrastrukturo solin. Ker narave ni mogo\u010de premagati, temve\u010d se ji lahko le prilagodimo, so se ob izrednih koli\u010dinah padavin poplave ponavljale. Zato je profesor Torquato Taramelli, za tehni\u010dni in\u0161titut iz Udin, opravil geognosti\u010dno (\u0161tudija geologije kje so podro\u010dja primerna za gradnjo cest, infrastrukture in poplavna podro\u010dja) in agrarno \u0161tutijo leta 1872. Njegovo \u0161tudijo, zemljevid in besedilo, so objavili v glasilu “La Citta” decembra 2011.<\/p>\n\n\n

\n
\"Bada\u0161evica\"<\/a>
Zemljevid Geognosti\u010dno agrarne \u0161tudije iz leta 1872. Avtor Torquato Taramelli.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kot lahko sklepamo iz vseh navedenih podatkov, hudournika Bada\u0161evica (torrente Fiumicino, Cornalunga) niso uspeli obvladati, zato se je ob izrednih vremenskih razmerah ponovno razlivala preko bregov in poplavljala soline, kasneje Bonifiko in celo jugovzhodni del mesta. \u017de v preteklosti so ugotovili, da je potrebno pri poplavah Bada\u0161evice in Ri\u017eane upo\u0161tevati tudi stanje morja. \u010ce je bila ob velikih koli\u010dinah padavin, isto\u010dasno tudi visoka plima morja, voda iz vodotokov ni mogla tako hitro odtekati v morje in so bile poplave veliko huj\u0161e. Danes vemo, da se je morska gladina v zadnjih dveh tiso\u010dletjih dvignila za pribli\u017eno 2 metra, ker se vzhodna obala Jadranskega morja po\u010dasi pogreza. Torej 1 meter na tiso\u010d let, a danes se morska gladina hitreje dviga, zaradi vpliva klimatskih sprememb. To bi morali okoljski arhitekti upo\u0161tevati. <\/p>\n\n\n\n

V zadnjem \u010dasu so poplave Bada\u0161evice veliko redkej\u0161e, kot neko\u010d, saj so bili izvedeni \u0161tevilni protipoplavni ukrepi, tako na morskem obre\u017eju, kot v spodnjem delu struge hudournika Bada\u0161evica. V osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja so Bada\u0161evico preusmerili. Prej se je izlivala v \u0160kocjanski zatok, ki je bil morski zaliv. Tam je nastajala Luka Koper in \u0160kocjanski zatok so zasuvali, saj so tam danes zrasli veliki trgovski centri in stanovanjske zgradbe. Zato so strugo Bada\u0161evice preusmerili mimo Olma in spodnje Semedele, kje se izliva v morje. V Bada\u0161evico se izteka kar nekaj manj\u0161ih hudournikov, oziroma potokov. V spodnjem delu hudournik Olmo, v srednjem delu; Nigrinjan, Paradisjol in Pja\u017eentin, v zgornjem delu pa; Suhi \u017dleb, \u017dleb, Cerej in \u010centurski potok. Bav\u0161ki potok in Mrzlek, ki sta bila neko\u010d pritoka Bada\u0161evice, se danes zbirata v Vanganelskem jezeru, ki je bilo urejeno zajetje za potrebe kmetijskih povr\u0161in v Vanganelski dolini, a se ne izkori\u0161\u010da za to kar je bilo zgrajeno. Tudi MOK je naro\u010dila oceno ogro\u017eenosti pred poplavami, ki je bila narejena junija 2018<\/a>, ki zagotovo ni zadnja, ker problem poplavljanja Bada\u0161evice ni re\u0161en.<\/p>\n\n\n\n

Viri:<\/p>\n\n\n\n