{"id":4140,"date":"2024-08-28T08:25:00","date_gmt":"2024-08-28T08:25:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4140"},"modified":"2024-08-19T20:29:49","modified_gmt":"2024-08-19T20:29:49","slug":"bager-peter-klepec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4140","title":{"rendered":"Bager Peter Klepec"},"content":{"rendered":"
\n
\"peter<\/a>
Pogled z bagra Peter Klepec na mesto Koper leta 1961<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na\u010drtovalci novega pristani\u0161\u010da. oziroma Luke Koper, so vedeli, da je morsko dno preplitvo za ve\u010dje tovorne ladje, zato pri gradnji in vzdr\u017eevanju pristani\u0161\u010da brez morskih delovnih ladij bagrov, ni \u0161lo. Takratna “Vodna skupnost<\/a>” iz Kopra je v ladjedelnici Piran naro\u010dila izdelavo bagra za poglabljanje morskega dna.<\/p>\n\n\n\n

Bager Peter Klepec, imenovan po legendarnem slovensko – hrva\u0161kem ljudskem junaku, je bil dokon\u010dan meseca julija leta 1957. Preden je odplul v Koper, so ga preizkusili pred piransko ladjedelnico, na dana\u0161njem Bernardinu, kjer so poglobili morsko dno. Ko so sesalni bager spustili v morje je bila njegova te\u017ea 280 ton. Motor za \u010drpanje je imel 400 KM in \u0161e 150 KM mo\u010dan motor za pogon rahlja\u010da morskega dna. Material z morskega dna, ki ga je skopal rahlja\u010d, je \u010drpalka \u010drpala po ceveh do morskega obre\u017eja. Ob splovitvi je imel 700 metrov sesalnih cevi.<\/p>\n\n\n\n

Kmalu se je izkazalo, da najve\u010dje ladje ne bodo mogle pripluti v koprsko pristani\u0161\u010de, \u010de dno ne bodo poglobili na 15 metrov globine. Tako je Luka Koper nabavila bager Martin Krpan (4. slika), ki so ga izdelali v \u010de\u0161ki ladjedelnici in je bil v tistem \u010dasu eden izmed najzmogljivej\u0161ih ob Jadranskem morju. Od leta 1969, ko je za\u010del z deli v Kopru je poglabljal morsko dno 46 let.<\/p>\n\n\n\n

Brez delovnih ladij, kot sta bila Peter Klepec in Martin Krpan in pomor\u0161\u010dakov, ki so na njih delali, dana\u0161nje Luke Koper ne bi bilo. Kako je koprsko pristani\u0161\u010de postalo pomembna gospodarska organizacija, za Koper, Slovensko Istro in celotno dr\u017eavo Slovenijo, smo lahko videli pred kak\u0161nim letom, ko so lu\u0161ki delavci stavkali 3 dni. Med stavko so bile blokirane slovenske \u017eeleznice s \u0161tevilnimi vlakovnimi kompozicijami in ceste s ne\u0161tetimi tovornjaki. Seveda ni vse zlato kar se sveti, saj smo z blatom z morskega dna prekrili tudi velik del dna Koprskega zaliva. To se \u017eal \u0161e vedno dogaja, ko vla\u010dilci pripeljejo iz pristani\u0161\u010da velike ladje ob odhodu, jih obra\u010dajo pred Moletom, kjer se z morskega dna vsaki\u010d dvigajo velike koli\u010dine blata, ki se potem po\u010dasi sesedajo na morsko dno. Lahko bi ob odhodu ve\u010djih ladij, le te odvlekli malo dlje v globlje morje, pro\u010d od obre\u017eja.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n