{"id":4094,"date":"2024-08-21T08:10:00","date_gmt":"2024-08-21T08:10:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4094"},"modified":"2024-08-12T17:15:10","modified_gmt":"2024-08-12T17:15:10","slug":"trte-vino-in-grozdje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4094","title":{"rendered":"Trte, vino in grozdje"},"content":{"rendered":"
\n
\"vino\"<\/a>
Etiketa s steklenice belega vina iz leta 1965. Avtor etikete pokojni Toni Biloslav.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Trte, grozdje in vino je zaznamovalo na\u0161e kraje in mesto Koper \u0161e iz \u010dasa Rimljanov, ko so vinsko trto za\u010deli gojiti mno\u017ei\u010dno. Prav okoli Kopra, oziroma pri izlivu reke Timav v morje, na Krasu in severnem delu Istre, je \u017ee za \u010dasa Rimljanov rastla prav posebna trta, iz katere so na tem podro\u010dju naredili le nekaj sodov dragocenega vina. Takratni kronisti in Plinij starej\u0161i pi\u0161ejo, da je vsa produkcija tega \u010drnega, oziroma rde\u010dega vina, bila vsako leto odpeljana v Rim. <\/a>Rimljanski pisec Plinij v knjigi “Naturalis historia” pi\u0161e v prvem stoletju, da je vino Puccinum bilo najljub\u0161e vino cesarja Avgusta in njegove \u017eene Livije.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e pred kak\u0161nimi 20 leti so predvidevali, da je Teran na Krasu in Refo\u0161k v Istrti anti\u010dni Puccinum, saj so naredili tudi analizo DNK, s \u010dimer so dokazali, da je trta avtohtona. Na \u017dalost se z intrerpretacijo zgodovinskih zapisov, ne ukvarjajo samo politiki, temve\u010d tudi poslovne\u017ei. Tako so Italijani z medijsko kampanijo za vino Prosecco, dosegli, da je postalo tr\u017ena uspe\u0161nica in vedno ve\u010d razprav “strokovnjakov” trdi, da je Prosecco anti\u010dni Puccinum. Omenijo sicer le be\u017eno, da ni dokumentov o tem kdaj in kako je ta trta in vino pri\u0161lo s Krasa v italijanske ravnice.<\/p>\n\n\n\n

Hrvati po drugi strani pi\u0161ejo, da je vino Puccinum narejeno iz trt, ki so rastle okoli Momjana ali Sovinjaka, ker je tam v bli\u017eini reka Mirna, po kateri v notranjost pride blago sredozemsko podnebje. Kak\u0161na povezava je med reko Timav in Mirno sicer ne vem. Hrvati grejo \u0161e dlje, saj pravijo, da so njih anti\u010dni Grki nau\u010dili to\u010dat kruh v vino, mogo\u010de kje v gozdovih za Karpati.<\/p>\n\n\n

\n
\"vino<\/a>
Razglednica s pogledom na Koper iz Semedele v znamenju vina iz leta 1954<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na\u0161i “strokovnjaki” se tudi ne znajo poenotiti pri iterpretaciji Plinijevih zapisov. Eni pi\u0161ejo, da je Puccinum Teran, drugi, da je Refo\u0161k, tretji oboje, ker je to ista trta.<\/p>\n\n\n\n

Na problem izvora skoraj vsi gledajo z dana\u0161njim na\u010dinom razmi\u0161ljanja o vinih, ki jih pridelajo iz iste sorte trte, zato so njihove predpostavke napa\u010dne. Tak na\u010din pridelave, je novej\u0161ega datuma, saj so neko\u010d sadili v vinograd razli\u010dne sorte trt, zato, da je bil pridelek vsako leto podoben, ker razli\u010dne sorte ne rodijo obilno vsako leto. In ime vina je bilo vezano na kraj kjer so ga pridelovali in ne na sorto trte. Kakorkoli \u017ee v \u010dasu nekdanje Avstrije in kasneje Avstro-Ogrske, so bila severno od na\u0161ih krajev zelo priljubljena vina iz Istre, \u0161e posebno Malvazija, Refo\u0161k in Teran. Skoraj vse istrsko vino so tovorili ter prodali na Kranjsko in Avstrijo. Sicer takratna vina; Refo\u0161k, Teran in Malvazija, niso billa tak\u0161na kot danes, saj vinogradi niso bili monokultura ene trte in vina so pridelali na naraven na\u010din. Danes imamo sicer vina dobrega okusa in vonja, a koliko kemikalij je v vinu, je druga zgodba.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n