![\"Robert](\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/08\/Hlavaty-1_Robert-Hlavaty_1897-1982-portret-Franjo-Golob_1937.jpg\")
<\/a>Dr.\u00a0Robert Hlavaty 1897-1982<\/strong>\u00a0se je rodil v Trstu leta 1897, o\u010detu Francu Hlavatyju in materi Mariji Bare\u0161, ki sta se v Trst priselila iz Prage s \u010ce\u0161ke. Bil je poverjenik za zdravstvo Istrskega okro\u017eja v coni B Svobodnega tr\u017ea\u0161kega ozemlja, zdravnik in umetnik ter prvi organizatorju zdravstvene slu\u017ebe v Slovenski Istri. V glavnem zaslu\u017ena osebnost, ki je postavila temelje javnega zdravstva v Slovenski Istri, ki ga imamo \u0161e danes. Toliko o njem, da vsaj vemo po kom je imenovan zelo priljubljen park, med tr\u017enico na vzhodu, morjem na zahodu, hotelom Grand Koper na severu in parkiri\u0161\u010dem na jugu.<\/p>\n\n\n\n \u017de kot otroci smo po \u0161oli, hitli bor\u0161e na prosto klopco v parku in se \u0161li igrat med lo\u010dje v paludu na ju\u017eni strani parka, tam kjer se danes, vsak dan, son\u010di na stotine avtomobilov. Potem pa pe\u0161 domov do Semedele in \u017dusterne. Kot najstniki pa smo skozi park peljali pupce, zato, da smo se vsedli na klopco. Kaj se je tam dogajalo, no bili smo \u0161e mladi\u010di, zato smo se s pupcami sti\u0161njavali in ba\u010divali (objemali in poljubljali). A pupe se niso kar tako dale zapeljati v park. Moral si skupaj z njo narediti vsaj 2 gira po koprski promenadi, preden se je vdala. Za vse tiste, ki danes drsajo riti na stolicah v kafi\u010dih ob obali mesta, je potrebno razlo\u017eiti kaj je bila promenada. Nekje blizu takratne avtobusne pred Taverno, si se dobil s pupco in se sprehodil po Verdijevi do Titovega trga, nato dol po \u010cevljarski, po stopni\u010dkah dol na trg in naprej po Pristani\u0161ki ulici mimo tr\u017enice, mimo Triglavske, Taverne in spet gor po Verdijevi. To je bila koprska promenada.<\/p>\n\n\n Kot sem \u017ee povedal je bilo treba narediti vsaj 2 gira, v\u010dasih tudi ve\u010d, da je s teboj od\u0161la v park na klopco, kjer se je kak\u0161na tako zmedila, da se ni prav ni\u010d upirala, tudi \u010de si se dotaknil napetih jo\u0161kic. No to je bil za tiste \u010dase in pri na\u0161i starosti, maksimum. V sobotah pod ve\u010der, smo se s prijatelji dobili v parku in zbirali drobi\u017e, za nakup najcenej\u0161ega vina v bli\u017enji trgovini Jestvina. Ko smo spraznili boce, je tudi strah pred pupami izginil. Namre\u010d \u0161li smo na ples v Mladinski klub ali v \u010cirkolo in za nas srame\u017eljive mladce ni bilo lahko sko\u010dit, do pupce, ki si jo \u017ee prej uo\u010dio in jo vpra\u0161ati za ples. Ples je bil najla\u017eji na\u010din, da si jo spoznal, \u010deprav sam nisem znal plesat po plesnih pravili pupc to ni motilo preve\u010d. Danes bi rekli frst kontakt. Poleti smo na klopcah v parku \u010dakali, da odprejo vrata letnega kina, da smo \u0161li \u010dimprej noter in zasedli dobro mesto v kinu, tam nekje na sredi. \u010ce je bilo kaj sre\u010de sem v letni kino \u0161el skupaj s kak\u0161no pupco, namesto s prijatelji, a v takem primeru sem \u0161el \u010dimbolj od zadaj, da sem se lahko bil skrit pred radovednimi o\u010dmi prijateljev. Pupco sem prepri\u010dal, da sem tam \u010disto zadaj najbolje vidi filem na platnu. A to so bili pa\u010d drugi \u010dasi, ki se ne povrnejo ve\u010d.<\/p>\n\n\n<\/a>