{"id":4048,"date":"2024-08-17T08:08:00","date_gmt":"2024-08-17T08:08:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4048"},"modified":"2024-08-11T16:19:20","modified_gmt":"2024-08-11T16:19:20","slug":"kmetijske-zadruge","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4048","title":{"rendered":"Kmetijske zadruge"},"content":{"rendered":"
\n
\"zadruga<\/a>
Fotografija s stavbo zadru\u017enega doma in kmetijske zadruge Bertoki, v ozadju. Otrok v ospredju je David Kocjan\u010di\u010d. Foto Guido Bertok <\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kmetijske Zadruge so mno\u017ei\u010dno ustanavljali v vaseh v zaledju Kopra, po kon\u010dani 2. Svetovni vojni. Oblast je \u017eelela obuditi in posodobiti kmetijstvo, a se sovjetski model zadrug, na dolgi rok ni obnesel, ker ni bil pisan na ko\u017eo istrskih kmetov. A so zadruge dale misliti kmetom, zato so se po\u010dasi preoblikovale in so \u0161e danes ponekod zelo uspe\u0161ne. Na primer danes zelo uspe\u0161na in najve\u010dja splo\u0161na zadruga v Sloveniji Agraria iz Kopra je nastala leta 1947, kod koprska kmetijska zadruga, po sovjetskem modelu. Kot sem \u017ee povedal, so pred kak\u0161nimi 70 leti takratni zadru\u017eniki koprske zadruge po\u010dasi opustili vse kar je bilo slabega v sovjetskem modelu in jo prilagodili na\u0161im razmeram.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1959 je okrajna Zadru\u017ena zveza imela ob\u010dni zbor, kjer so razpravljali o te\u017eavah podjetja Fructus, o katerem smo \u017ee nekajkrat pisali. Namre\u010d leta 1958 je Fructus na Bivju \u017ee imel hladilnico sadja in zelenjave, ki je bila za tisti \u010das najsodobnej\u0161a v Jugoslaviji. Zadru\u017eniki so bili v skrbeh zaradi te\u017eav Fructusa, ki je bil najve\u010dji kupec in prodajalec kmetijskih pridelkov, a poti nazaj ni bilo Fructus se je bli\u017eal svojemu koncu. Isto\u010dasno so zadruge postale vse bolj pomemben ekonomski faktor, zato se se na ob\u010dnem zboru odlo\u010dili, da bodo lo\u010dili proizvodnjo od trgovine. Prilagoditi so se morali tudi novemu odloku oblasti, ki je zahteval, da se v zadrugah izlo\u010dijo vse nekmetijske dejavnosti.<\/p>\n\n\n\n

Upravni odbor je odlo\u010dil, da trgovsko dejavnost od zadrug, v Istri, prevzamejo podjetja Klas, Jestvina in Prerad, ki morajo zadrugam v nekaj letih odpla\u010dati vrednost infrastrukture. Skladi\u0161\u010da umetnih gnojil, za\u0161\u010ditnih sredstev in drugega za kmetijstvo pomembnega materiala, pa zadruge lahko obdr\u017eijo. Pomembna sprememba, se je zgodila tudi pri zadru\u017enikih, ki jih je bilo vse ve\u010d. Odlo\u010dili so, da bodo zadru\u017eniki v najkraj\u0161em \u010dasu postali kooperanti zadrug. Ker so zadru\u017eniki najemali in prejemali posojila, naj bi nosilec posojil kooperantov postala zadruga. Razvoj v istrskem kmetijstvu se je nadaljeval, tudi z izobra\u017eevanjem kmetov in novimi sodobnimi prijemi na tem podro\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

Kakorkoli \u017ee v tistih te\u017ekih \u010dasih v dveh desetletjih po vojni, so bili postavljeni temelji kmetijstva v Istri, tudi z agrarno reformo. Danes na vse to aktualna politika rada pozablja in kve\u010djemu omenja le napake takratnih Jugoslovanskih in slovenskih oblasti, uspehe pa premeteno zamol\u010di. \u017dal brez napak, tudi uspehov ni.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n