{"id":3946,"date":"2024-08-07T07:47:00","date_gmt":"2024-08-07T07:47:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3946"},"modified":"2024-07-23T13:05:07","modified_gmt":"2024-07-23T13:05:07","slug":"pitna-voda-anbot","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3946","title":{"rendered":"Pitna voda anbot"},"content":{"rendered":"\n

Danes, ko si doma nato\u010di\u0161 v kozarec pitne vodo iz pipe, se stu\u0161ira\u0161 doma v kopalnici, je za mlaj\u0161e generacije nepredstavljivo, da bi moral po vodo v najbli\u017enji vodnjak, ali do javne \u0161pine (pipe), \u010de je sploh bila kje v bli\u017eini. Da niti ne omenjam pralnih, pomivalnih strojev, bojlerjev in drugih porabnikov vode, ki jih imamo kar doma.<\/p>\n\n\n

\n
\"pitna<\/a>
Anna Deponte pri \u0161pini v zgornjem delu dana\u0161nje Bazovi\u0161ke.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Neko\u010d, niti ne tako dale\u010d nazaj, je bilo vse druga\u010de. O pitni vodi v Kopru sva z Boris<\/a>-em \u017ee ve\u010dkrat pisala, saj so \u017ee Bene\u010dani zgradili prvi vodovod z lesenimi cevmi, ki so jih arheologi na\u0161li na Mudi. Sicer je bil takratni vodovod bolj za gospodo, za vse ostale je bila ena javna \u0161pina, kamor so hodili z vedri po vodo. Pa \u0161e to ne povsod v mestu, saj je bila, na primer, otvoritev prve javne \u0161pine v mestnem predelu Bo\u017eja Draga (Bo\u0161edraga – Bossedraga) \u0161ele leta 1938. A bilo je v mestu tudi veliko vodnjakov, nekateri so bili javni, za vse prebivalce, kot tista dva na Trgu Brolo, kjer je bil pod njima velik rezervoar, kamor se je stekala de\u017eevnica s celega trga in seveda vodnjak na Mudi, oziroma Pre\u0161ernovem trgu, v katerega je bila sppeljana voda iz mestnega vodovoda. \u010ce bi v tistih \u010dasih hodil po koprskih ulicah, bi verjetno mimoido\u010de prej zavohal, kot videl. Ve\u010dina se je zelo redko umila, a tudi obla\u010dila niso prali pogosto, enostavno zato, ker so premogli le eno obleko za fe\u0161te in najve\u010d dve za vsak dan. Danes ko imamo polne omare obla\u010dil in ena tam visijo leta, ne da bi jih oblekli, je tudi to nepredstavljivo. Da ne omenjam na\u0161ih \u0161injor s polno omao \u010devljev, \u010deprav uporabljajo le nekaj parov, na druge so itak \u017ee davno pozabile, da jim imajo v omari. Pa\u010d drugi \u010dasi.<\/p>\n\n\n\n

Na pode\u017eelju je ve\u010dina vasi dobila vodovod \u0161ele v \u010dasu pokojne Jugoslavije, saj je prej\u0161nja oblast pozabila nanje. V okolici mesta, oziroma v dana\u0161njih predmestjih, pa je bilo nekoliko druga\u010de. Ko sem prebiral stare \u010dlanke o otvoritvi dveh bolni\u0161nic, oziroma sanatorijev, v Valdoltri in Ankaranu, sem podzavestno pomisli, od kje jim voda. Oba sanatorija sta imla vsak svojo pralnico in likalnico, z veliko porabo vode. Delal sem v bolni\u0161nici in mi je znana velika poraba vode v tak\u0161nih ustanovah, saj sem vsak dan od\u010dital dnevno porabo vode na \u0161tevcih. Vodnjaki z de\u017eevnico niso zado\u0161\u010dali niti za dva meseca. Na\u0161el sem \u010dlanke na to tematiko v tr\u017ea\u0161kem \u010dasopisu “Il Piccolo” iz za\u010detka, pa tja do srede prej\u0161njega stoletja. V Ankaran so za porabo dveh bolni\u0161nic, taktrat sanatorijev vodo dova\u017eali s cisternami po morju iz Trsta. V Trstu so ladje cisterne napolnili z vodo in jo odpeljali v Ankaran. \u0160ele spomladi leta 1935 so dokon\u010dali del “Istrskega vodovoda”, z odcepom za Ankaran. Tako so oba takrat sanatorija dobila pitno vodo iz izvira reke Ri\u017eane. Za ostale stanovalce je bila nekoliko kasneje urejena javna \u0161pina (pipa), kamor so prihajali po vodo z vedri, a tudi z vozovi na katerih so imeli lesene sode.<\/p>\n\n\n

\n
\"pitna<\/a>
Med obema vojnama so pitno vodo preva\u017eali do uporabniikov tudi v cisternah.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V Semedeli, \u017dusterni in Provah, kjer je potekal vodovor iz Ri\u017eane do Izole in Pirana, so imeli eni prvih javne \u0161pine in to \u017ee poleti leta 1935. V mestu v predelu Bo\u0161adraga pa \u0161elel leta 1938. V \u017dusterni in Provah so namre\u010d imeli po\u010ditni\u0161ke vile vplivni fa\u0161isti in kot pravi tista ljudska: “Bog je najprej sebi ustvaril brado”. Vsaj tako so zapisali v \u010dasopisu “Il Piccolo” v tistem \u010dasu, ko so poudarjali dose\u017eke fa\u0161isti\u010dne oblasti. Pi\u0161e namre\u010d, da je poleti leta 1935 v Semedeli, \u017dusterni in na podro\u010dju Prove iz javnih \u0161pin pritekla bistra voda iz izvira v Ri\u017eani. V \u017dusterni je bilo tiste \u010dase veliko vodnjakov z izvirno podtalno vodo, tako je nastajal problem z vodo, le v obdobju najve\u010djih su\u0161.<\/p>\n\n\n

\n
\"pitna<\/a>
Sedanja Bolni\u0161nica Valdoltra v za\u010detku prej\u0161njega stoletja.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kakorkoli \u017ee, je bilo potrebno pokukati v pretekle \u010dase in prikazati problem pitne vode. Danes se ob najhuj\u0161ih su\u0161ah ponovno pojavlja pomanjkanje vode, saj so jo v enem izmed preteklih leti morali dova\u017eati na obalo s cisternami, iz notranjosti Slovenije. Porabnikov, oziroma prebivalcev in poleti turistov, je neizmerno ve\u010d kot v preteklosti. Tudi povpre\u010dna poraba vode na prebivalca je neizmerno ve\u010dja, kot je bila \u0161e pred 100 leti in ve\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Danes, ko si doma nato\u010di\u0161 v kozarec pitne vodo iz pipe, se stu\u0161ira\u0161 doma v kopalnici, je za mlaj\u0161e generacije nepredstavljivo, da bi moral po vodo v najbli\u017enji vodnjak, ali do javne \u0161pine (pipe), \u010de je sploh bila kje v bli\u017eini. Da niti ne omenjam pralnih, pomivalnih strojev, bojlerjev in drugih porabnikov vode, ki jih […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":3948,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[52,3,46,44],"tags":[47,9,103,1855,1854,1857,8,133,178,147,1856,40,277,1530,1529],"class_list":["post-3946","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ankaran","category-podezelje","category-semedela","category-zusterna","tag-ankaran","tag-capodistria","tag-istra","tag-istrski-vodovod","tag-izvir-rizane","tag-javna-spina","tag-koper","tag-prove","tag-rizana","tag-semedela","tag-sina","tag-trst","tag-valdoltra","tag-vodnjaki","tag-vodovod"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3946","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3946"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3946\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3956,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3946\/revisions\/3956"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3948"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3946"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3946"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3946"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}