{"id":3868,"date":"2024-07-27T08:26:26","date_gmt":"2024-07-27T08:26:26","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3868"},"modified":"2024-07-21T08:46:54","modified_gmt":"2024-07-21T08:46:54","slug":"bolnisnica-ankaran","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3868","title":{"rendered":"Bolni\u0161nica Ankaran"},"content":{"rendered":"
\n
\"Bolnica<\/a>
Bolni\u0161nica Ankaran leto po otvoritvi leta 1912<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Bolni\u0161nico v Ankaranu so zgradili leta 1912, v \u010dasu Avstro-Ogrske. Zgrajena je bila kot bolni\u0161nica za delavce. Stro\u0161ki nakupa zemlji\u0161\u010da in izgradnje so stali Podro\u010dno blagajno iz Trsta (Cassa distretuale), stali 275.000 kron. Tako kot danes je bilo za nekatere, zdravje, dober posel. Namre\u010d Podro\u010dna blagajna je Bolnico za delavce prodala za 1.900.000 lir instituciji, ki je pripravljala Sanatorij za tuberkolozo. Vendar je bilo drugih stro\u0161kov \u0161e veliko ve\u010d. V prodajni pogodbi je bilo dolo\u010deno 50 postelj za bolni\u0161nico za delavce, od skupno 150 postelj. Torej za bolnike s tuberkulozo 100 postelj.<\/p>\n\n\n\n

Prve projekte in na\u010drte za sanatorij, je in\u017eenir Braidotti pripravil \u017ee leta 1900, vendar so prej zgradili bolni\u0161nico za delavce. Braidotti je bil tudi vodja odbora za preureditev bolni\u0161nice v sanatorij za tuberkulozo in pripravil je elaborat vseh stro\u0161kov. Bil je tudi tehni\u010dni predstojnik tehni\u010dnega odbora Zdru\u017eenja za boj proti tuberkolozi. Prvotno je bil sanatorij turberkuloze za celo podro\u010dje Furlanije predviden v notranjosti regije. A se je marsikaj spremenilo, ko je bila ustanovljena Fundacija Pettiti v Trstu.<\/p>\n\n\n

\n
\"Bolnica<\/a>
Na sliki iz leta 1912 se vidijo stavbe bolni\u0161nice, Ankaranske soline, soline okoli struge reke Ri\u017eane na morju in v daljavi na desni strani mesto Koper.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pettiti di Roreto ni bil samo voja\u0161ki general, temve\u010d tudi me\u0161etar in vojni dobi\u010dkar. Ped razpadom Avstro-Ogrske je prodajal velike koli\u010dine avstrijski kron za italijanske lire. Kronam je po kon\u010dani 1. svetovni vojni mo\u010dno padla vrednost in Pettiti je zaslu\u017eil miljone lir. Ustanovil je fundacijo in za gradjo, oziroma adaptacijo bolni\u0161nice v Ankaranu v Sanatorij za tuberkulozo je od dobi\u010dka, ki ga je imel s prodajo kron za lire, podaril 1.200.000 italijanskih lir. Italijani ga \u010dastijo \u0161e danes, \u010deprav je mnogo Italijanov zgubilo vse, ko so od njega kupili, kasneje ni\u010d vredne krone za lire. A to je \u017ee politika.<\/p>\n\n\n

\n
\"bonic<\/a>
Bolni\u0161nica Ankaran malo pred selitvijo v Izolo<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Otvoritev bolni\u0161nice, oziroma Sanatorija za tuberkulozo, za bolnike s tuberkulozo (su\u0161ico, jetiko) v Ankaranu, je bila 8. junija 1924. Za tiste \u010dase je bil to pomemben dogodek, o katerem so se v \u010dasopisu Il Piccolo, razpisali \u010dez dve strani.<\/p>\n\n\n\n

Zaprtju Bolni\u0161nice v Ankaranu sem do\u017eivljal osebno, saj sem bil med tistimi, ki smo jo selili v takrat novo Bolni\u0161nico Izola. Spominjam se, da sem \u0161e nekaj mesecev pred selitvijo moral iz izolske bolni\u0161nice v Ankaran, kjer sem se dogovarjal s kuharico ankaranske bolni\u0161nice, ki je bila iz Loke pod Kra\u0161kim robom in mama pokojnega splo\u0161nega zdravnika Borisa Polj\u0161aka. V kuhinji so namre\u010d potrebovali nekaj vozi\u010dkov za preva\u017eat lonce, ki sem jih seveda naredil. Eden od teh vozi\u010dkov je \u0161e bil v uporabi v Bolnii\u0161nici Izoli, ko sem \u0161el pred leti v penzijo.<\/p>\n\n\n\n

Vir \u010dasopis Il Piccolo (3. in 4. stran, 8. junij 1924) in drugi viri<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n