{"id":3742,"date":"2024-07-14T07:03:00","date_gmt":"2024-07-14T07:03:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3742"},"modified":"2024-12-20T21:54:58","modified_gmt":"2024-12-20T21:54:58","slug":"ladja-rex-prvi-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3742","title":{"rendered":"Ladja Rex prvi del"},"content":{"rendered":"
\n
\"ladja<\/a>
Risba prekoocenaske ladje Rex, narisane ob prvi razstavi o Rexu v Genovi.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Italijanska prekooceanska potni\u0161ka ladja Rex je bila od leta 1932, ko je za\u010dela preva\u017eati potnike, pa do 2. svetovne vojne ponos takratne italijanske oblasti. Ko je bila zgrajena je bila najve\u010dja potni\u0161ka ladja in avgusta leta 1933 je prejela modri trak za najhitrej\u0161e preplutje Atlantika od Gibraltarja do svetilnika Ambrose v ZDA. Povpre\u010dna hitrost pri pre\u010dkanju Atlantika je bila 28,92 vozlov, potrebovala je 4 dni, 13 ur in 58 minut. Rex je opravil svojo zadnjo komercialno vo\u017enjo maja leta 1940. Ker so Francozi bombardirali pristani\u0161\u010de v Genovi, so ga premestili v Trst, kjer je leta 1943, po kapitulaciji Italije pri\u0161el v nem\u0161ke roke, ki so ga premestili v bolj varen Koprski zaliv, kjer je nasedel med Koprom in Izolo. 8. septembra 1944 so Rex opazili izvidniki RAF in ga raketirali s 123 raketami. Ladja je gorela 4 dni preden se je potopila.
<\/p>\n\n\n\n

Po ladji Rex je dobilo ime del obre\u017eja, kjer se je potopil, zato bi ob\u010dini Koper in Izola lahko na tem delu postavili vsaj spominsko tablo. A glede na to, da je v morju \u0161e vedno en bronasti pogonski propeler, ki meri nekaj preko 5 metrov v obsegu, s \u0161tirimi kraki, bi ga lahko s skupno akcijo obeh ob\u010din dvignili iz morja in postavili na obalo. Glede na velikost bi postal turisti\u010dna atrakcija.<\/p>\n\n\n\n

Zgodba o ladji Rex se nadaljuje v 2. delu —>><\/strong><\/a><\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n