{"id":3682,"date":"2024-07-05T07:58:00","date_gmt":"2024-07-05T07:58:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3682"},"modified":"2024-06-11T14:09:48","modified_gmt":"2024-06-11T14:09:48","slug":"nas-plac-i","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3682","title":{"rendered":"Na\u0161 Plac I."},"content":{"rendered":"\n

Zasledil sem debato o teh dodatnih tablah z imeni kot anbot, ki so v italijan\u0161\u010dini, pa mi ni jasno kako da niso dali zraven tudi imena katerega so Slovenci stoletja uporabljali za na\u0161 glavni trg. Sigurno ga niso imenovali pjaca, trg ali pjaca Duomo, ampak enostavno “Plac”.<\/p>\n\n\n

\n
\"Na\u0161<\/a>
Slika prikazuje Plac okoli leta 1600, ko dana\u0161nja Pretorska pala\u010da \u0161e ni bila poenotena saj so jo “sestavili” iz treh zgradb, v katerih so bila voja\u0161ko poveljstvo, civilno\/upravno vodstvo in sodna oblast.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

O na\u0161em placu, pravzaprav o vsaki hi\u0161i posebej sva s Stanko<\/a>m seveda \u017ee pisala, tako da je to en povzetek – za tiste ki nimajo \u017eivcev vse prebirat.<\/p>\n\n\n\n

Ta na\u0161 plac ki stoji tam \u017ee sigurno od nastanka mesta se je seveda vseskozi “preobla\u010dil”. Menjale so se namre\u010d zgradbe okoli njega in njih uporaba. Za \u010das rimljanov in vpadov tujih plemen v prvem tiso\u010dletju nimamo kaj podatkov, a v navadi pri\u0161lekov v tistih \u010dasih je bilo da so oplenili in po\u017egali kar se je dalo. Bolj dokumentiran je po\u017eig Genove\u017eanov ki so v 14. stoletju napadli mesto in po\u017egali upravne zgradbe in \u0161e marsikaj. Od takrat naprej lahko sledimo prenovo trga skozi zadnjih 600 let. V bistvu je ve\u010dina zgradb iz 15. in 16. ostala, vsaj kar se temeljev ti\u010de, a predelave so bile na dnevnem redu vsake generacije.<\/p>\n\n\n\n

Na podlagi takratnih zapisov sta tako nastali tudi spodnji risbi. Prva prikazuje plac okoli leta 1600, ko dana\u0161nja Pretorska pala\u010da \u0161e ni bila poenotena saj so jo “sestavili” iz treh zgradb, v katerih so bila voja\u0161ko poveljstvo, civilno\/upravno vodstvo in sodna oblast. Na desni vidimo Foresterijo – takratni hotel za “visoke” tuje goste \u0161e brez drugega nadstropja. Armerija malo naprej je v tistem \u010dasu izgubila funkcijo skladi\u0161\u010da oro\u017eja in postala neke vrste zastavljalnica\/posojilnica, saj so \u017didom, ki so do takrat izvajali ban\u010dni\u0161tvo odrekli nadaljnjo dejavnost. Desno od Armerije pa vidimo vhodni portal katerega so v primeru vpada sovra\u017enika v mesto zaprli in tako obvarovali upravno srce mesta. Ti portali so bili na vseh dohodih na plac. \u010cisto desno vidimo del pala\u010de Lampi\u010d, katero so podrli konec 18. stoletja. Mogo\u010de je zastirala pogled na trg iz sosednje hi\u0161e kjer je bila ve\u010dstoletna lekarna.<\/p>\n\n\n

\n
\"Na\u0161<\/a>
Na risbi vidimo nekdanjo Lo\u017eo preden so je preuredili tako kot jo vidimo danes. V ozadju pa je \u0161e Patriarhov stolp iz \u010dasa vladanja patriarhov v 13. stoletju. <\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na drugi risbi vidimo nekdanjo Lo\u017eo preden so je preuredili tako kot jo vidimo danes. V ozadju pa je \u0161e Patriarhov stolp iz \u010dasa vladanja patriarhov v 13. stoletju. Zraven zvonika ki \u0161e ni imel sedanje strehe vidimo prizidek s katerega je potekal most do voja\u0161kega poveljstva v vzhodnem delu Pretorske pala\u010de. Zvonik najprej namre\u010d ni bil cerkveni zvonik ampak ene vrste opazovalni stolp, s katerega se je lepo videlo kdo se s katerekoli strani pribli\u017euje mestu. Pod mostom pa so najbr\u017e bila vrata za na plac. \u0160e ena zanimivost je tlak, ki kakor ka\u017ee risba ni bil horizontalen ampak je visel proti sedanji \u010devljarski ulici. Zato je sedaj vhod v zvonik v nivoju tlaka, kar takrat o\u010ditno ni bil. Sicer ta risba ni konsistentna saj v katerem koli \u010dasu niso obstajale vse narisane zgradbe isto\u010dasno. Je pa\u010d vpogled v cca 200 letno dogajanje na tem mestu med leti 1600 in 1800.<\/p>\n\n\n\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zasledil sem debato o teh dodatnih tablah z imeni kot anbot, ki so v italijan\u0161\u010dini, pa mi ni jasno kako da niso dali zraven tudi imena katerega so Slovenci stoletja uporabljali za na\u0161 glavni trg. Sigurno ga niso imenovali pjaca, trg ali pjaca Duomo, ampak enostavno “Plac”. O na\u0161em placu, pravzaprav o vsaki hi\u0161i posebej […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":3683,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[193,134],"tags":[1613,9,1669,1671,1670,103,8,1672,325,1666,1665,1668,1667,74,787],"class_list":["post-3682","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-oblastindruzba","category-trgi-in-ulice","tag-armerija","tag-capodistria","tag-duomo","tag-foresterija","tag-genovezanik","tag-istra","tag-koper","tag-lampic","tag-loza","tag-patriarh","tag-patriarhov-stolp","tag-pjaca","tag-pretorska-palaca","tag-slovenci","tag-zvonik"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t