{"id":3629,"date":"2024-07-02T07:54:00","date_gmt":"2024-07-02T07:54:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3629"},"modified":"2024-06-05T13:41:59","modified_gmt":"2024-06-05T13:41:59","slug":"anticne-sivane-ladje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3629","title":{"rendered":"Anti\u010dne \u0161ivane ladje"},"content":{"rendered":"
\n
\"Anti\u010dna<\/a>
Rekonstrukcija anti\u010dne \u0161ivane ladje po ostankih najdeniv v Zatonu. Slika Danilo Mehmedovi\u010d<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Z Boris<\/a>om sva \u017ee pisala o koprskih ladjah in \u0161e bova, a tokrat poglejmo kak\u0161ne ladje so plule, v \u010dasu, ko so se na skalnatem otoku, dana\u0161njem Kopru, \u0161e pasle koze. Najbli\u017eje naselje Histrov je bilo na vrhu Sermina in gr\u0161ke trgovske ladje so povlekli na suho na sipinah ob izlivu reke Ri\u017eane v morje, kjer se je nadaljevala, oziroma za\u010dela Jantarna pot do Baltika od kjer so v sredozemska mesta pripeljali jantar, oziroma elektron, kot so ga imenovali stari Grki. Le ob izlivu reke Ri\u017eane so bile sipine primerne za vleko ladij iz morja, kot so to delali takratni pomor\u0161\u010daki. Tam je bila tudi pitna voda in v bli\u017eini naselje oziroma ka\u0161telir, kjer so se pomor\u0161\u010daki oskrbeli s hrano. V Koprskem zalivu je bil to edina primerna lokacija za nastanek naselja ob morju anti\u010dne Aegide.

Takratni prebivalci teh krajev so imeli svoje ladje, ki so bile nekoliko druga\u010dne od minojskih, gr\u0161kih, kasneje feni\u010danski in rimljanskih. Histri in Liburni so v Istri imeli svojo pomorsko tradicijo, saj so bili izku\u0161eni pomor\u0161\u010daki in seveda spretni gusarji. Ve\u010dina zgodovinarjev podcenjuje potovanja in selitve po morju, \u010deprav na morju ni ovinkov, gorskih prelazov, mostov, trajektov preko rek in drugih ovir. Morje brez mej, je bilo neko\u010d, \u0161e veliko bolj kot danes najbolj primerna “cesta”, ki je ljudstva povezovalo med seboj. Na Otok Kreta, kjer je nastala 1. evropska Minojska civilizacija, zagotovo niso pri\u0161li pe\u0161, a tudi V daljno Avstralijo, kamor so iz Afrike prvi ljudje pri\u0161li pred okoli 40.000 leti, niso pri\u0161li pe\u0161.<\/p>\n\n\n

\n
\"\u0160ivane<\/a>
Anti\u010dna \u0161ivana ladja najdena pri Zatonu. Ostanki so v Miuzeju v Zadru.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zgodovina je znanost, zato moramo upo\u0161tevati materialne dokaze in ohranjene pisne vire. Pred 3000 leti, ko so na\u0161e kraje naseljevali Histri \u017eal ni pisnih virov, zato se moramo zana\u0161ati na arheolo\u0161ke najdbe. Zadnje \u010dase morski arheologi najdejo vedno ve\u010d ostankov anti\u010dnih ladij, z delno ohranjenimi lesenimi deli. Zanimiva je najdba dveh \u0161ivanih ladij pri Zatonu v Dalmaciji, Kjer je na ohranjenih lesenih delih jasno vidno, da so lesene dele povezali med seboj z vrvjo. Nam najbli\u017eja najdba \u0161ivane ladje je v morju pred Zambratijo, med Savudrijo in Umagom. Ocenili so da naj bi bila stara okoli 3.200 let. Do sedaj so v jadranski obali na\u0161li 6 \u0161ivanih ladij, kakr\u0161ne so uporabljali Histri in Liburni.

\u017de rimljanski pisci so hvalili ladje Histrov in Liburnov. Marcus Pacuvius, 200 let pred na\u0161im \u0161tetjem pove, da ladij Histov ne dr\u017eijo skupaj tesaski leseni klini, ali \u017eeblji, temve\u010d so njihove ladje \u0161ivane z vrvjo iz brnistre in lanu. Leseni deli trupa ladje so bili \u0161ivani. V deske so zvrtali luknje in skozi potegnili vrvi iz brnistre premazane s smolo. Vrvi so mo\u010dno zategnili in zunanji del premazali s smolo. Oplato so na rebra ladje pritrdili z lesenimi \u017eeblji. Ko so dokon\u010dano ladjo spusi v morje, so se deske namo\u010dile in raz\u0161irile in zatesnile ladjo. Ve\u010dina najdenih \u0161ivanih ladij je imela jambor in verjetno eno pre\u010dno jadro, kar je videti na ostankih ladje najdene pri Zatonu. Ostanki so razstavljeni v muzeju v Zadru. Ladja, ki je bila najdena nam najbli\u017eje pri Zambratiji, pa ni imela jambora in jadra, temve\u010d so jo poganjali vesla\u010di. Dolga je bila okoli 10 metrov in prirejena za 12 vesla\u010dev. Verjetno se je uporabljala za priobalno trgovanje, a ni izklju\u010deno, da so z njo gusarji plenili tuje ladje, saj je bilo gusarstvo pri Histrih in Liburnih ve\u010d stoletna tradicija.<\/p>\n\n\n

\n
\"Brnistra<\/a>
Brnistra ali \u017duka (Spartium junceum), ki raste povsod v Istri in ob obalah Sredozemlja, je bila neko\u010d pomembna rastlina iz katere so pletli vrvi, ko\u0161are, obuvala in tudi obla\u010dila. foto Stanko Ivan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ne smemo pozabiti na Brnistro (Spartium junceum<\/em>), ko prav v tem spomladanskem \u010dasu ob\u010dudujemo njene \u017eivo rumene cvetove. Pozabili smo na njeno vsestransko uporabnost, \u010deprav so po kon\u010dani 2. svetovni vojni, imeli takratni na\u010drtovalci razvoja velikopotezne na\u010drte z njo, \u0161e posebno v Istri. Nameravali so iz njenih vlaken izdelovati blago in vrvi, a so na\u010drti padli v vodo in ni bilo ni\u010d iz tega. Neko\u010d je bilo druga\u010de, saj so najmanj 2000 let iz brnistre izdelovali vrvi, tako za ladje, kot tudi za druge namene. Iz njenih vlaken so izdelovali preproge, rjuhe, obla\u010dila in tudi obuvala. Sam se spominjam, ko so kmetje, ki niso imeli dovolj bek, \u0161li narezat dolge poganjke brnistre in jih povezali v \u0161ope. Z dolgimi poganjki, ali vejicami so povezovali trte in paradi\u017enike za oporo. Nekajkrat sem jo uporabil tudi sam za povezovanje paradi\u017enikov, ker mi je zmanjkalo bek.<\/p>\n\n\n\n

Brnistra je vsestranska in nezahtevna rastlina, ki jo imamo danes kve\u010djemu za okras, a njena uporabnost ni zanemarljiva. Verjamem, da njen \u010das \u0161e pride, oziroma se spet vrne, saj je naravnih surovin vse manj.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n