{"id":306,"date":"2023-12-11T17:56:49","date_gmt":"2023-12-11T17:56:49","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=306"},"modified":"2024-04-11T09:15:09","modified_gmt":"2024-04-11T09:15:09","slug":"savrinska-brda-savrinski-hribi-ali-savrinija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=306","title":{"rendered":"\u0160avrinska brda, \u0160avrinski hribi, ali \u0160avrinija ?"},"content":{"rendered":"\n

\u0160avrinka iz zbirke Sergio Sergas<\/p>\n\n\n

\n
\"\u0160avrinka\"<\/a>
\u0160avrinka iz zbirke Sergio Sergas<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pisali smo kako je nastalo ime kraja \u017dusterna (Giusterna). Kraj smo tako imenovali prebivalci in se nismo predali, ko so ga avtorji Atlasa Slovenije spremenili. Ostalo je ime kraja, kot so ga imenovali prebivalci. A ni vedno tako, velikokrat imena pokrajin in krajev ustvarijo pisci znanstvenih del, ne da bi vpra\u0161ali prebivalce. Z leti, desetletji se ime pokrajine in prebivalcev po\u010dasi uveljavi. Namre\u010d ime, ki ga prej prebivalci niso poznali, se pojavlja pogosto v medijih in postane dejstvo, tudi za prebivalce.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e posebno je to vidno v Slovenski Istri, kjer so bili Istrski Slovenci stoletja pod bene\u0161ko ukupacijo. Pisci v be\u0161kem dialektu in italiijanskem jeziku so v svojih delih ve\u010dinoma uporabljali italijanska imena za kraje in pokrajine, ki jih danes ve\u010dina piscev kopira, ali le dobesedno prevaja iz italijan\u0161\u010dine v slovenski jezik. \u017dal slovenski avtorji, ve\u010dinoma ne upo\u0161tevajo imen krajev v dialektu Slovenske istre, \u010deprav so se ta imena uporabljala stoletja.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a>
Med leti 1958 in 1960, so na\u0161e \u017eenske \u0161e vedno nosile mleko, jajca in drugo robo v plenjerji v Koper in Trst. Slika neznanega avtorja iz knjige Slovensko Primorje Antona Melika 1960.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Leta 1960 je Slovenska matica izdala knjigo Slovensko Primorje, katere avtor je Anton Melik (1890-1966), odmeven slovenski geograf, po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski Geografski in\u0161titut Antona Malika (GIAM). To so bili druga\u010dni \u010dasi pred 63 leti, ko je obstajal \u0161e Koprski okraj v Ljudski Republiki Sloveniji, nih\u010de \u0161e ni omenjal Slovenske Istre, temve\u010d so to podro\u010dje imenovali Koprsko primorje, kar danes ne bi bilo mogo\u010de, saj bi se Izolani in Piran\u010dani takemu poimenovanju uprli.<\/p>\n\n\n\n

Trst je bil pod Avstrijo in kasneje pod Avstro Ogrsko, glavno mesto teh krajev. Nenazadnje se je cel zaliv ob katerem le\u017eijo Koper, Izola in Piran, imenoval in se \u0161e imenuje Tr\u017ea\u0161ki zaliv, zato je to podro\u010dje bilo Tr\u017ea\u0161ko Primorje, kar se je nadaljevalo tudi pod Kraljevino Italijo in pod fa\u0161izmom. Z novo mejo po 2. Svetovni vojni, je Trst ostal na Italijanski strani, zato so slovenski del obmo\u010dja ob Tr\u017ea\u0161kem zalivu poimenovali Koprsko primorje. Podobno to razlo\u017ei Anton Melik.<\/p>\n\n\n\n

Hribovito podro\u010dje v dana\u0161nji Slovenski Istri, ki je bilo fli\u0161ne sestave, torej druga\u010dno od kra\u0161ke apnen\u010daste pokrajine, ki ga je obkro\u017eala na severu, vzhodu in jugu. Anton Melik ga je poimenoval “\u0160avrinska brda” (slika 2 in slika 3). Zapisal je, da to podro\u010dje ni imelo imena, a ker je pisec Rutal prebivalce tega podro\u010dja opisal kot “\u0160avrine”, ki vsi govorijo Slovensko. Novo ime je utemeljil tudi s zapisi Ramov\u0161a, ki je govorico tega podro\u010dja imenoval “\u0160avrinsko”. Uporabil je brda namesto hribi, zato, ker so tudi pri Gorici Brda in ne hribovje, ne gorice, niti gri\u010di. Kakorkoli \u017ee ime \u0160avrinska brda se ni prijelo med prebivalci, kve\u010djemu temu podro\u010dju re\u010demo, kakor neko\u010d \u0160avrinija, ali \u0160avrinsko hribovje, ali \u0160avrinski hribi.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Anton Melik, \u010deprav priznan strokovnjak na svojem podro\u010dju, je pisal ne da bi se posvetoval s prebivalci, kar je videti tudi pri nekaterih drugih izrazih, ki jih je uporabljal za na\u0161e kraje. Doma\u010dinom “\u0160avrinska brda” zvenijo nekako tuje, a tudi za “Pretake solarskih gred”, solinarji in drugi doma\u010dini niso nikoli sli\u0161ali. Kavedine oziroma solinarske bazene, nikakor ne mora\u0161 imenovati grede. Na njivah in ob hi\u0161ah naokoli so sicer bile tudi cvetli\u010dne grede, a s kavedini nimajo nobene zveze. Soline so pa\u010d soline in ne solarne. Take napake se pa\u010d dogajajo piscem, ki v Ljubljani pi\u0161ejo o obmorskih krajih, ne da bi prebivalce vpra\u0161ali, kako se imenujejo kraji v katerih \u017eivijo. Raje kot, da bi \u0161li na teren, malo pobrskajo po knjigah, ki so jim pri roki in se na pisce teh knjig sklicujejo, ne da bi preverili, \u010de pisanje teh avtorjev res dr\u017ei.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u0160avrinka iz zbirke Sergio Sergas Pisali smo kako je nastalo ime kraja \u017dusterna (Giusterna). Kraj smo tako imenovali prebivalci in se nismo predali, ko so ga avtorji Atlasa Slovenije spremenili. Ostalo je ime kraja, kot so ga imenovali prebivalci. A ni vedno tako, velikokrat imena pokrajin in krajev ustvarijo pisci znanstvenih del, ne da bi […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2227,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[193,3],"tags":[],"class_list":["post-306","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-oblastindruzba","category-podezelje"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t