{"id":3008,"date":"2024-05-04T07:31:00","date_gmt":"2024-05-04T07:31:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3008"},"modified":"2024-04-22T12:57:45","modified_gmt":"2024-04-22T12:57:45","slug":"3008-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=3008","title":{"rendered":"Gostilne, \u0161ole in cerkve"},"content":{"rendered":"
\n
\"Gostilna<\/a>
Gostilna, trgovina in po\u0161ta v \u010crnem Kalu pred 1. svetovno vojno<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Gostilne, \u0161ole in cerkve so bile v preteklosti sredi\u0161\u010da, kjer se je za\u010dela prebujati narodna zavest Slovencev na Koprskem. \u010ce o tej temi pi\u0161ejo \u0161jore, oziroma \u017eenske, gostiln zagotovo niti ne omenjajo, na prvo mesto postavljajo cerkev. Skoraj vsaka vas je imela svojo cerkev, a tudi svojo gostilno, velikokrat tudi dve. \u017densk ni bilo v gostilnah, razen, ko so morale z oslom in vozom po mo\u017ea, tako pijanega, da ni mogel sam domov. V glavnem gostilne so bile in\u0161titucije, kjer so se zbrale “glave” dru\u017ein, se pogovorile o poslih skupnem delu in drugih vsakodnevnih problemih. Tudi kak\u0161en kozar\u010dek so spili in ko se je svet okoli njih malo zadondolal, so zakantali pu na\u0161e. \u0160e pred 100 in tja do ve\u010d kot 2000 leti nazaj, je pri nas in drugje v Evropi vladal mo\u0161ki svet, \u017eenske niso imele volilne pravice in ne drugih pravic odlo\u010danja, tako v posvetni, kot tudi v cerkveni oblasti.<\/p>\n\n\n

\n
\"vas<\/a>
Va\u0161\u010dani Pomjana ob praznovanju prenovljenega cerkvenega zvonika leta 1890<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Slovenci so \u017eiveli v Kopru in okolici \u0161e v \u010dasih, ko so Bene\u010dani \u0161e lovili bi\u017eate v svojih lagunah in \u017eabe v mo\u010dvirjih okoli Benetk. Italijanske nacionaliste je najbolj jezilo, da so v drugem delu 19. stoletja, v slovenskih in hrva\u0161kih \u0161olah, ki jih je ustanovila Avstrija, pou\u010devali, da so v Istri \u017eiveli Hrvati in Slovenci, preden so sem pri\u0161li Bene\u010dani. O tem je pisal in se zgra\u017eal tudi Sergio Cella v glasilu italijanskih iredentistov “L’Arena di Pola” 2. oktobra leta 1948, na 3. strani. Torej so vedeli, a namerno zamol\u010dali. Problemati\u010dno je le to, da ve\u010dina na\u0161ih piscev prepisuje prirejeno zgodovino italijanskih nacionalistov. Isti avtor pi\u0161e, da po letu 1850, so v Istri postavljali samo slovenske in hrva\u0161ke \u0161kofe, ki so preurejali dokumentacijo in jo slovanizirali.<\/p>\n\n\n\n

V resnici je bilo obratno Italijani v Istri in posebno v Kopru so goljufali na volitvah, jemali volilno pravico vsem Slovencem, ki niso pla\u010devali dolo\u010deno vsoto davkov. Z Avstrijo na oblasti je zapihal druga\u010den veter, saj je cesar Franc Jo\u017eef podpisal zakon s katerim so vsi narodi v imperiju imeli pravico do svojega jezika, torej ve\u010djezi\u010dnost in \u0161ole. Seveda oblast ni nikoli dobra in pravi\u010dna, saj sprejema zakone, ki izra\u017eajo interese oblasti. Italijanom ni zaupal, zato je Slovencem in Hrvatom v Istri dal enake pravice, kot Italijanom, da bi bili ute\u017e proti italijanskem iredentizmu. Italijani dobri ljudje (brava gente), so se prito\u017eili, da s tem Avstrija kr\u0161i dogovor iz leta 1815, kjer je bilo zapisano, da je v celotni Istri uradni jezik izklju\u010dno Italijan\u0161\u010dina. Italijanska manj\u0161ina v Istri se je morala sprijazniti, da ni ve\u010d rasa gospodarjev (La razza padrona), temve\u010d enaka med enakimi.<\/p>\n\n\n

\n
\"\u0160ola<\/a>
Otvoritev Jubilejne osnovne \u0161ole v Tru\u0161kah leta 1909<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

A nazaj, ni bilo ve\u010d mogo\u010de. Slovenci v Istri so se zavedli svoje kulture, na\u010dina \u017eivljenja in seveda jezika. Odpirale so se \u0161ole, kulturna dru\u0161tva v Kopru in okoli\u0161kih vaseh so rastla, kot gobe po de\u017eju. Nastalo je tudi taborsko gibanje, ki je zdru\u017eevalo Slovence. Slovenci se seveda niso zbudili \u0161ele v \u010dasu Avstrijske oblasti, tudi stoletja pred tem so bili dejavni, le da Bene\u010danski kronisti o njih niso \u017eeleli pisati, ker se malo tudi bali. Kar pove tudi, to, da so po koprskem uporu proti Bene\u010danom leta 1348 imenovali Kapitana Slovencev v (Capitaneus Sclavorum Justinopolis) na Koprskem. O \u010dimer pri\u010da napis na kamniti tabli na pro\u010delju Pretorske pala\u010de. Med temi kapitani je bil najpomembnej\u0161i Luka Muzec iz Podpe\u010di, ki sicer \u0161e nima spomenika v Kopru, a bi si ga zaslu\u017eil. Slovenci so bili na Koprskem zadnjih 1000 let vedno v ve\u010dini. V 15., 16., 17. in \u0161e v za\u010detku 18. stoletja so koprsko tr\u017ea\u0161ki \u0161kofje poro\u010dali, da tudi v mestu opravljajo cerkvene obrede v slovenskem jeziku, v vaseh pa povsod. Namre\u010d koprski \u0161kofje so pri obisku v va\u0161kih cervah v tem \u010dasu na\u0161li ve\u010d ma\u0161nih knjig v slovenskem jeziku, v latin\u0161\u010dini samo eno, v italijan\u0161\u010dini pa nobene. V teh stoletjih so Slovenci uporabljali pisavo glagolico.<\/p>\n\n\n\n

Hrva\u0161ki pisec Vjekoslav Spin\u010di\u010d (1926), ki je pisal o hrva\u0161ki knji\u017eevnosti je zapisal, da je koprska \u0161kofija s 3 italijanskimi in 13 “Ilirskimi” (slovenskimi) farami najbolj slovanska \u0161kofija v Istri. V 16. stoletju je koprska \u0161kofija imela 15000 prebivalcev, proti koncu 18. pa \u017ee 25000. V mestu se v teh stoletjih ni pove\u010devalo, bilo jih je okoli 5000. Torej so bili Italijani v veliki manj\u0161ini, \u0161e posebno \u010de upo\u0161tevamo tudi Slovence, ki so \u017eiveli v mestu in tiste poitalijan\u010dene slovenskega izvora. Po vseh dostopnih preverjenih podatkih, Koper skupaj z okolico ni bil v ve\u010d preteklih stoletjih nikoli z italijansko ve\u010dino, kar pomeni, da ni bil Italijanski, kot nas \u017eelijo prepri\u010dati pisci, ki ne poznajo zgodovine in le prepisujejo propagando italijanskih nacionalistov. Ne nasedajte ve\u010d. <\/p>\n\n\n

\n
\"dru\u017eina<\/a>
Tri generacije doma\u010dinov iz Tru\u0161k pred prvo svetovno vojno.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mi smo \u0161e vedno tukaj na svoji zemljici, seveda v miroljubnem so\u017eitju s prijatelji italijanske in drugih manj\u0161in.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ker smo za\u010deli z gostilnami, cerkvami in \u0161olami, povejmo, da so \u0161ole v zadnjih 100 letih pridobile na pomembnosti pri ohranjanju in \u0161irjenju slovenske kulture in jezika. Gostile in cerkve so v tej lu\u010di popolnoma izgubile svoj pomen. Gostilne, tiste klasi\u010dne po\u010dasi izginjajo in jih je vse manj. Zamenjale so jih picerije, Mac Donaldsi, \u010devapd\u017einice, kamor zahajajo cele dru\u017eine. Mo\u0161ki tempelj gostilna nima ve\u010d svoje vloge, saj so se pravice \u017eensk in mo\u0161kih skoraj izena\u010dile. Tudi cerkev izgublja vernike, saj v nedeljo zjutraj, ko so pred 100 leti skoraj vsi od\u0161li v cerkve, je tam le manj\u0161ina, pa \u0161e to ve\u010dinoma starej\u0161a populacija. Cerkve so zamenjali templji trgovcev, oziroma trgovski centri. Pri nas, ko so v nedeljah le ti zaprti, odhajajo ljudje \u010dez mejo v italijanske trgovske centre. Ve\u010dina pa je v nedeljah cerkve zamenjala z Naravo. V nedeljah zjutraj se po sprehajali\u0161\u010dih in kolesarskih poteh ob obali vije mno\u017eica; \u017eenske, mo\u0161ki, mladina in cele dru\u017eine. Eni na kolesih, rolkah in skirojih, ve\u010dina pa pe\u0161. Dana\u0161nja “cerkev”, kjer sli\u0161i\u0161 slovensko govorico, a tudi vse druge jezike s tega podro\u010dja, je med zemljo in morjem pod milim nebom obsijanim s soncem (\u010de de\u017euje je seveda druga\u010de).<\/p>\n\n\n