{"id":261,"date":"2024-08-31T07:40:00","date_gmt":"2024-08-31T07:40:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=261"},"modified":"2024-08-21T11:12:34","modified_gmt":"2024-08-21T11:12:34","slug":"samostan-sveti-nikolaj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=261","title":{"rendered":"Oltra rezidenca dru\u017eine Madonizza"},"content":{"rendered":"
\n
\"samostan<\/a>
Na zgornji sliki ju\u017ena fasada rezidence in sede\u017ea posestva dru\u017eine Madonizza, z zvonikom v obliki preslice na vrhu, ki ga je dru\u017eina zgradila sredi 19. stoletja.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

O Samostanu S. Nikolaj je \u017ee pisal Boris<\/a>, a v zvezi z njim je \u0161e veliko zgodb. V arhivu koprske dru\u017eine Madonizza, ki je leta 1774 z nakupom vseh nepremi\u010dnin samostana postala lastnica posestva, je dokument, kjer pi\u0161e da je \u017ee leta 1053 tam dal zgraditi cerkvico patriarh, \u0161kof in bene\u0161ki do\u017e Contarini. V tistih \u010dasih se je dana\u0161nji Ankaran imenoval Oltra, danes se izvedenka Valdoltra uporablja le \u0161e za okolico bolni\u0161nice.<\/p>\n\n\n\n

Dru\u017eina Madonizza se je <\/a>ukvarjala ve\u010dinoma s kmetijstvom in je \u017ee imela dve veliki posestvi v dolini reke Ri\u017eane, kjer so pridelovali \u017eito, vino, olivno olje, sadje in druge pridelke, a tudi \u017eivino so redili. Ve\u010dja gradbena dela na nekdanjem samostanu je za\u010del v za\u010detku 19. stoletja, Nicolo in nadaljeval njegov sin Pietro. Potrebovali so skladi\u0161\u010da za olivno olje, vino in sadje. Zato so v pritli\u010dju nekdanjega samostana uredili klet, skladi\u0161\u010da in hlev za konje in \u017eivino. V nadstropju pa so uredili bivalni del.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a>
Slika iz leta 1958, ko so \u0161la dela na Hotelu Turist proti koncu.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Po smrti o\u010deta se je Pietro Madonizza odlo\u010dil dela nadaljevati in zaklju\u010dil dela na notranjem atriju. Dal je razstaviti in prenoviti vodnjak na notranjem dvori\u0161\u010du in sanirati cisterno, oziroma vodni rezervar. Vodnjak in cisterno so obnavljali 3 mojstri kamnose\u0161tva; eden iz Pirana, dva iz Kort nad Izolo.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1879 je pravnuk, ali ne\u010dak Pietra Madonizze, Nicolo za\u010del z ve\u010djimi deli na celotnem kopleksu stavb. Prenovili so streho, glavno fasado stavbe, zgradili zvonik v obliki preslice na vrhu, postavili strelovod in odtoke v cisterno. Dela so kon\u010dali novembra 1882. Leto dni kasneje so prenovili hleve.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1893 so prenovili in utrdili fasado s kamni in malto. Iz mesta Koper so z ladjami pripeljali 150 vozov kamna. \u017de obdelano kamenje je pri\u0161lo z dru\u017einske pala\u010de na Belvederju, ki je pogorela leta 1858. Iz pogodb je videti, da so dela na nekdanjem samostanu in pala\u010di Madonizza (sedanji sede\u017e MOK) v Kopru opravili isti mojstri, kar je videti na primerjavi 1. in 3. slike. Na 1. je fasada rezidence Madonizza v Oltri, a na 3. sliki pala\u010da Madonizza v Kopru, kjer je danes sede\u017e ob\u010dinske uprave. Tako je konec 19. stoletja pala\u010da Madonizza v Oltri dobila kon\u010dno podobo, kot jo ve\u010d ali manj vidimo \u0161e danes.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a>
Pala\u010da Madonizza v Kopru, kjer je danes sede\u017e ob\u010dinske uprave. Po po\u017earu leta 1858 so jo prenovili isti mojstri, ki so obnovili tudi nekdanji samostan v Ankaranu, kar je vidno ob primerjavi te in prej\u0161nje slike.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Bogatstvo dru\u017eine Madonizza je izviralo predvsem s prodajo \u017eita po celotni Istri, ki so ga mleli ve\u010dinoma v mlinih na Ri\u017eani in iz vina. V za\u010detku 20. stoletja, se je Pietro dopisoval s strokovnjaki za trte in vino, ker so se v Istri za\u010deli su\u0161iti celotni vinogradi zaradi napada trtne u\u0161i. Bil je prvi pri nas, ali vsaj eden prvih, ki je uvedel cepljenje trt na podlago ameri\u0161ke trte.<\/p>\n\n\n\n

Zaslu\u017eek s trgovino z \u017eitom je mo\u010dno padel po 1. svetovni vojni in Pietro se je odlo\u010dil, da na podro\u010dju letne rezidence in sede\u017ea posestva v dana\u0161njem Ankaranu investira v turizem. Na\u010drtoval je preureditev rezidence v hotel Convent, po\u010ditni\u0161ke vile, parke, pla\u017ee in izgradnjo novega pomola za pristajanje ve\u010djih parnikov. Dela je sicer velikopotezno za\u010del, a je 2. svetovna vojna projekt ustavila.<\/p>\n\n\n\n

Po vojni so njegove, nekoliko okrnjene, zamisli oblastniki predstavili kot svoje in za\u010deli s pripravo na\u010drtov za hotel Convent, ki pa je, kot je videti na 2. sliki iz leta 1958, ko so se dela na bodo\u010dem hotelu bli\u017eala koncu, postal hotel Turist. Danes je spet hotel Convent, kot je na\u010drtoval Pietro, ki se je po 2. svetovni vojni iz Ankarana preselil v Koper in kasneje iz Kopra v Trst, kjer je \u017eivel pri svojih dveh sestrah, do konca \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a>
Hotel in turisti\u010dno kompleks na podro\u010dju nekdanjega samostana na razglednici iz leta 1964<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vir: Ines Ueti\u010d – Annales<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n