{"id":2568,"date":"2024-04-29T08:28:55","date_gmt":"2024-04-29T08:28:55","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2568"},"modified":"2024-10-15T21:07:36","modified_gmt":"2024-10-15T21:07:36","slug":"koprsko-ozidje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2568","title":{"rendered":"Koprsko ozidje"},"content":{"rendered":"
\n
\"koprsko<\/a>
Koprsko obzidje leta 1516 izpod \u010dopi\u010da Viktorja Karpatiusa<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Dandanes ko starega mesta skoraj ne vidi\u0161 ve\u010d zaradi vseh teh mega gradenj na njegovem obodu, je pisati o njegovem nekdanjem obzidju, kr neki, bi rekli kontinentalci. A je mesto imelo v srednjem veku najdalj\u0161e obzidje na Jadranu, povr\u0161ina znotraj obzidja pa tudi najve\u010dja. Dol\u017eina obzidja je bila 2525 m, do\u010dim je dol\u017eina znanega dubrovni\u0161kega obzidja samo 1900m. V notranjost nekdanjega obzidja bi stale tri Emone ali \u0161tirje Zadri ali trideset Dioklecijanovih pala\u010d. Na sicer redkih risbah srednjeve\u0161kega mesta zgleda obzidje dokaj nizko, saj bi s pravo vi\u0161ino zakrili mno\u0161tvo hi\u0161 in ostalih detajlov, a je v resnici bilo visoko, kar 7 do 9 metrov, \u0161iroko pa do 1,5 metra. To, da se ni ohranilo do dana\u0161njih dni, tako kot imamo po Evropi na desetine ohranjenih obzidij, je posledica ve\u010dstoletnega po\u010dasnega hiranja bene\u0161ke republike, ki ni imela sredstev za popravilo zidovja, \u010deprav so v Benetke prihajale \u0161tevilne pro\u0161nje za financiranje popravil in obnove. Pred prihodom Avstrijcev in Francozov je obzidje \u017ee tako propadlo da so prebivalci podrte dele \u017ee uporabljali kot izhode in vhode v mesto in si hi\u0161e gradili iz materiala poru\u0161enih zidov ali pa celo hi\u0161e naslanjali na \u0161e obstoje\u010de obzidje. Nove oblasti, ki so si sledile so pa\u010d po\u010dasi poru\u0161ile vse kar se je poru\u0161it dalo in s tem materialom zgradile nove ceste okoli mesta.<\/p>\n\n\n

\n
\"solunsko<\/a>
Solunsko obzidje, kateremu je bilo koprsko zelo podobno, leta 1860.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Lep primer podobnega obzidja je na spodnji fotografiji iz leta 1860, kjer vidimo solunsko obzidje, pribli\u017eno tako kot je bilo koprsko 200 let prej. Tudi Solun nima ve\u010d takega obzidja saj so ga, malo po tej fotografiji, Otomani v imenu napredka podrli. Od starih risb mestne panorame se mi zdi, da je \u0161e najbolj zadel proporce obzidja na\u0161 Viktor Karpatius (Vittore Carpaccio) leta 1516<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dandanes ko starega mesta skoraj ne vidi\u0161 ve\u010d zaradi vseh teh mega gradenj na njegovem obodu, je pisati o njegovem nekdanjem obzidju, kr neki, bi rekli kontinentalci. A je mesto imelo v srednjem veku najdalj\u0161e obzidje na Jadranu, povr\u0161ina znotraj obzidja pa tudi najve\u010dja. Dol\u017eina obzidja je bila 2525 m, do\u010dim je dol\u017eina znanega dubrovni\u0161kega […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":2573,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[209,134],"tags":[1028,83,181,9,194,103,1026,8,997,1024,1027,473],"class_list":["post-2568","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-stavbe-spomeniki","category-trgi-in-ulice","tag-1028","tag-avstrija","tag-benecani","tag-capodistria","tag-francozi","tag-istra","tag-karpatius","tag-koper","tag-otomani","tag-ozidje","tag-viktor","tag-vittore-carpaccio"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2568","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2568"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2568\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4997,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2568\/revisions\/4997"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2573"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2568"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2568"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2568"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}