{"id":2444,"date":"2024-04-14T09:01:00","date_gmt":"2024-04-14T09:01:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2444"},"modified":"2024-04-08T16:29:38","modified_gmt":"2024-04-08T16:29:38","slug":"skladisca-soli","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2444","title":{"rendered":"Skladi\u0161\u010da soli v Kopru"},"content":{"rendered":"
\n
\"skladisce<\/a>
Nekdanje skladi\u0161\u010de soli S. Marko pred prenovo leta 1934, sedanja Taverna<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Koper je skozi stoletja imel samo eno skladi\u0161\u010de soli – sedanja Taverna – nekdaj Sveti Marko. Dokler je namre\u010d bil pod bene\u010dani, ki so imeli monopol nad prodajo soli, so ves pridelek vozili na odkup v Benetke. Pridelek je bil s strani bene\u010danov omejen, kar je pomenilo da ve\u010djega skladi\u0161\u010da niti niso rabili. \u0160ele s prihodom Avstrijcev se je odprl velik srednjeevropski trg, kar je poleg dviga proizvodnje prineslo tudi graditev novih skladi\u0161\u010d. V za\u010detkih 19. stoletja so bila tako zgrajena tri skladi\u0161\u010da – Patzkowsky, kasnej\u0161i Libertas in kasnej\u0161a tovarna konzerv. Obdobje bogate proizvodnje pa se je proti koncu stoletja kon\u010dalo. Pri\u0161lo je do padca cen, konkurence kamene soli, \u0161e najve\u010dji problem pa je predstavljalo POMANJKANJE DELOVNE SILE. Nekaj kar se nam zdi nemogo\u010de za tiste \u010dase. Bila so leta ko se je \u017eetev prepolovila zaradi pomanjkanja delavcev, saj sistem ni bil grajen kot v Se\u010dovljah, kjer so imele dru\u017eine svoje hi\u0161e na solnih poljih. Takih dru\u017ein je tu primanjkovalo, kmetje iz okolice in paolani pa niso hoteli sredi poletja zapu\u0161\u010dati svojih njiv. Tudi zaradi tega je bila proizvodnja soli v Kopru manj\u0161a kot v Se\u010dovljah, kljub temu da je bila v Kopru povr\u0161ina solin ve\u010dja. Smrtni udarec je povzro\u010dila nevihta 1911, ki je zalila vse soline, zaradi neekonomi\u010dnosti pa niso \u0161li v obnovitev nasipov in s tem se je leta 1912 tudi uradno zaklju\u010dila tiso\u010dletna tradicija solinarstva v mestu. <\/p>\n\n\n

\n
\"skladi\u0161\u010de<\/a>
Skladi\u0161\u010de soli imneovano Patzkowsky zgrajeno leta 1835<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

SKLADI\u0160\u010cE PA\u010cIOSKI. Naslednje iz serije “avstrijskih” skladi\u0161\u010d soli, zgrajeno leta 1835. Nekaj let pred tem je avstrijski dvor imenoval Poljaka Patzkowskega kot poverjenika za razvoj solinarstva. Ob obisku v Kopru je promoviral izgradnjo skladi\u0161\u010d in iz te promocije so nastala tri \u017ee omenjena skladi\u0161\u010da. Tega je sicer zgradil italijanski investitor a prijelo se ga je ime Pa\u010dioski, po tem Poljaku. Pa\u010dioski zato ker je bilo za lokalce prava izgovorjava imena Patzkowsky prekomplicirana. Skladi\u0161\u010de je nastalo na nasutju iz materiala v bli\u017eini podrte bene\u0161ke trdnjave Musela, ki je tako naredila prostor cesti, katero poznamo kot Belveder. “Avstrijsko” skladi\u0161\u010de so podrli leta 1927 in s tem naredili prostor “italijanskemu” spomeniku, katerega so postavili leta 1935 – na stoletnico nekdanjega skladi\u0161\u010da.<\/p>\n\n\n\n

SKLADI\u0160\u010cE IZOLSKA VRATA. Zgrajeno 1850 cca, za potrebe skladi\u0161\u010denja soli za pove\u010dane potrebe avstrijskega trga. Ukinjeno kot tako, konec 19. stoletja. Med vojnama sede\u017e vesla\u0161ko\/jadralnega dru\u0161tva LIBERTAS, po katerem se \u0161e danes imenuje stavba. Po ukinitvi dru\u0161tva leta 1947, je menjalo ve\u010d funkcij: od skladi\u0161\u010da bomba\u017ea za dr\u017eavne rezerve, delavnic Luke, vinske kleti Slovenijavina do skladi\u0161\u010denja kitajskih novoletnih okraskov. Sedaj je razstavni pprostor za razne prireditve in razstave.<\/p>\n\n\n\n

Peto, najmanj znano skladi\u0161\u010de soli, ki je stalo pred mandra\u010dem Sv. Petra in bilo poru\u0161eno konec petdesetih pa je na tretji sliki.<\/p>\n\n\n