{"id":2392,"date":"2024-04-01T06:27:00","date_gmt":"2024-04-01T06:27:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2392"},"modified":"2025-09-04T10:21:03","modified_gmt":"2025-09-04T10:21:03","slug":"so-koprski-ribici-ogrozena-vrsta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2392","title":{"rendered":"So koprski ribi\u010di ogro\u017eena vrsta?"},"content":{"rendered":"\n

Namre\u010d znani novinar Boris \u0160uligoj<\/a> je objavil \u010dlanek v Delu<\/a>, kjer pravi, da koprski ribi\u010di spustijo 3 kilometre mre\u017ee in ujamejo 14 rib. \u010ce je njegov zapis vsaj delno resni\u010den, potem se koprskim ribi\u010dem slabo pi\u0161e. Velika \u0161koda, saj imajo koprski ribi\u010di ve\u010d stoletno tradicijo. V 15. stoletju je kongregacija Svetega Andreja, katere \u010dlani so bili izklju\u010dno ribi\u010di, ustanovila ribi\u0161ko \u0161olo, ki je s presledki delovala vse do za\u010detka 2. svetovne vojne.<\/p>\n\n\n

\n
\"ribi\u010d<\/a>
Litografija z naslovom “Koprski ribi\u010d” Th\u00e9odore Valerio Pecher de Capo d’Istria leta 1843<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V Kopru je bilo v preteklih stoletjih veliko ribi\u010dev in kar nekaj jih je vztrajalo vse do petdesetih let preteklega stoletja, kar je videti tudi na 3. fotografiji iz leta 1962. Ve\u010dina je \u017eivela v Bo\u017eji Dragi (Bossedraga), a nekaj jih je bilo tudi v predelu San Pieri in kak\u0161en tudi drugje, \u010deprav bolj redko. Lovili so v celem Koprskem zalivu, do Grade\u017ea in na jugu do izliva reke Mirne v morje. Mej na morju ni bilo, a so se razli\u010dne ribi\u0161ke skupnosti, med seboj, tudi prepirale za predele morja, ki je bilo bolj bogato z ribami. Najve\u010d sporov je bilo z ribi\u010di iz Chiogge, ker so uvedli neselektivne mre\u017ee z manj\u0161imi odprtinami (o\u010desi), kar je povzro\u010dilo zmanj\u0161anje ribjega fonda v morju. Ribi\u010di so se lo\u010devali tudi po lovi\u0161\u010dih, kjer so lovili in ve\u010dinoma niso hodili en drugemu “v zelje”.<\/p>\n\n\n\n

Lovi\u0161\u010da v bli\u017eini mesta so bila v lasti ob\u010dine in deljena dolo\u010denim ribi\u0161kim dru\u017einam. Na primer v lovi\u0161\u010du “saltarello” pred \u017dusterno je lovila dru\u017eine De Santina. Ribi\u010di, iz pristani\u0161\u010da v koprski kontradi San Pieri, so lovili v zamo\u010dvirjenem delu morja med solinami in mestom in so jih imenovali “paludanti”. Ti so za doma\u010do prehrano lovili tudi rake v solinarskih kanalih in ribice solinarke v kavedinih. Doma so pripravili \u0161ugo s solinarskimi raki s polento. Zelo so bile priljubljene ribice solinarke, ki so jih za kak\u0161no minuto vrgli v vrelo olje in pojedli \u0161e vro\u010de s kruhom ali s polento. Te tipi\u010dne hrane koprskih ribi\u010dev, danes ne boste na\u0161li ve\u010d nikjer. Le v se\u010doveljskih solinah so \u0161e raki v kanalih in ribice solinarke v kavedinih, a oboje je danes za\u0161\u010diteno, ker so pri nas ogro\u017eene vrste.<\/p>\n\n\n

\n
\"ribi\u010d<\/a>
Na pomolu madra\u010da Porporela, ribi\u010d \u0161iva in ureja mre\u017ee leta 1962.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kronisti izpred 150 in ve\u010d let nazaj pravijo, da je bil zjutraj, ko so se ribi\u010di odpravljali na morje, pogled z Belvederja spektakularen, saj je bil koprski zaliv posejan z barvnimi jadri ribi\u010dev. Izobilje rib je za\u010delo upadati, ko so pred nekaj stoletji ribi\u010di za\u010deli loviti tudi pono\u010di s pomo\u010djo svetlobe. Na premcu barke so postavili podalj\u0161ek, ki je bil izven plovila in v njem zakurili les iglavcev prepojen s smolo, da je ogenj osvetlil morje. Kasneje so se uveljavile lu\u010di na petrolej in plin. S pomo\u010djo lu\u010di so lovili v temnih no\u010deh ve\u010dinoma sardele in drugo plavo ribo. \u017de pred 150 leti so se ribi\u010di za\u010deli prito\u017eevati, da pred Debelim rti\u010dem, kjer je bilo takrat glavno lovi\u0161\u010de plave ribe, rib enostavno ni ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Zmotno je misliti, da je upadanje rib in drugih \u017eivali le krivda prekomernega ulova. Zavedati, se moramo, da vse kar vr\u017eemo skozi okno, ali odnesemo skozi vrata, kon\u010da v morju. To velja tudi za vse izpuste in odpadke industrije. Tudi umetna gnojila, pesticidi in fungicidi, ki jih danes mno\u017ei\u010dno uporabljamo v intenzivnem kmetijstvu, v kon\u010dni fazi kon\u010dajo v morju. Seveda tudi mno\u017ei\u010dni turizem in vedno ve\u010dji tovorni in potni\u0161ki promet, morju ne koristi, ampak ravno nasprotno. Morje ni ve\u010d to kar je neko\u010d bilo zato ribi\u010di v na\u0161em majhnem in plitvem morju nimajo ble\u0161\u010de\u010de prihodnosti.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n