![\"poslu\u0161anje](\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/radio-detektor_4_1920.jpg\")
<\/a>Zato so za\u010deli proizvajati tudi detektorske radijske sprejemnike, ki niso potrebovali elektri\u010dnega napajanja in niso imeli vgrajenih elektronk. Naprava (2., 3. in 4. slika) je delovala le z energijo radijskih valov. Na sprednji upravljalni plo\u0161\u010di (slika 4) so bili vhodi za anteno, ozemljitev in ve\u010d vti\u010dnic za visokoomhske slu\u0161alke, da je lahko s slu\u0161alkami poslu\u0161alo ve\u010d poslu\u0161alcev hkrati (1. slika). Slu\u0161alke, ki jih danes lahko dobite le na kak\u0161nem bol\u0161jem trgu, so bile zelo majhen porabnik energije, dovolj je bila le energija sprejetih radijskih valov.<\/p>\n\n\n\n
Imel sem sre\u010do, ko sem kot 8 letni otrok raziskoval podstre\u0161je in na\u0161el detektorski radijski sprejemnik. Stavba z obse\u017enim podstre\u0161jem je neko\u010d stala, tam, kjer je sedaj Hotel \u017dusterna. Dolga stavba, vzhodno od stavbe takratne gostilne, kjer je bil njen zahodni del po\u010ditni\u0161ko stanovanje lekarnarjev iz Trsta, vzhodni del pa stanovanje njihovih kolonov (kmetov, ki so obdelovali zemljo v lasti lekarnarjev.) Ker smo v tistem \u010dasu v \u0161oli JPV v Kopru izdelovali podobne detektorje radijskih valov, a veliko manj\u0161e, s samo enim izhodom za slu\u0161alke, sem takoj vedel kaj sem na\u0161el. Lekarnarjeva dru\u017eina je v \u017dusterni, poleti, po letu 1925 pa do leta 1944, v svoji po\u010ditni\u0161ki hi\u0161i poslu\u0161ala radio s pomo\u010djo tega detektorskega sprejemnika in slu\u0161alk. Bolj to\u010dno od leta 1924 naprej, ko so ustanovili prvo italijansko radijsko postajo v Rimu in oddajnike, a \u017ee nekaj let za tem \u0161e druge radijske postaje.V mestu je bilo podobno, razen pri bogatej\u0161ih, ki so v svojo pala\u010do imeli speljano elektriko in dovolj sredstev, da so si lahko privo\u0161\u010dili veliko dra\u017eji radijski sprejemnik.<\/p>\n\n\n\n
Pri nas doma v \u017dusterni smo kupili prvi radijski sprejemnik, ki ni bil poceni leta 1954, a sem po najdbi detektorskega sprejemnika, v svoji sobi pono\u010di, poslu\u0161al radio s slu\u0161alkami, ki mi jih je dal gospod Sosi\u010d, ki je delal na koprski po\u0161ti, kot strokovnjak za telefonijo. Spomnim se da sem sli\u0161al le slovenski Radio Trst in tudi italijanski radio Trieste. Od na\u0161ih pa le radio Capodistria in radio Koper. Takrat namre\u010d ni bilo zasebnih radijskih postaj. Detektor je \u0161e vedno delujo\u010d, le slu\u0161alk nimam ve\u010d, ker sem jih nekomu posodil in niso pri\u0161le nazaj kot Pietro, ki zmerom torna indjetro.<\/p>\n\n\n\n
Danes v dobi digitalizacije, ko nosimo v \u017eepu zmogljiv ra\u010dunalnik, ki ga imenujemo pametni telefon, je sicer vse druga\u010de, a radio ni izginil, kot so napovedovali pred leti, ko so zdru\u017eili zvok in sliko v televiziji. Kakor zgleda bo radio \u0161e dolgo z nami. V Kopru deluje slovenska in italijanska radijska postaja v sklopu javnega zavoda RTV Koper<\/a> Ljubljana, Slovenija in zasebni radio Capris<\/a> (). Vse koprske radijske postaje so zelo uspe\u0161ne in \u017eelimo jim, da bi bile \u0161e v prihodnje.<\/p>\n\n\n\n Foto album<\/p>\n\n\n