{"id":2305,"date":"2024-03-31T07:12:00","date_gmt":"2024-03-31T07:12:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2305"},"modified":"2024-03-26T16:30:11","modified_gmt":"2024-03-26T16:30:11","slug":"petronijeva-risba-ankarana-leta-1791","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2305","title":{"rendered":"Petronijeva risba Ankarana leta 1791"},"content":{"rendered":"\n

Tisti, ki ne verjamemo govoricam in pisanju ve\u010dine novinarjev, o na\u0161i preteklosti, brskamo po digitalnih arhivih, da bi zvedeli ve\u010d na podlagi ohranjenih dokumentov, risb slik in drugega gradiva iz preteklosti. Pri tem, da izvemo ve\u010d so nam v veliko pomo\u010d le raziskave zgodovinarjev z znanstvenim pristopom in tak\u0161nih je med na\u0161imi zgodovinarji veliko.<\/p>\n\n\n

\n
\"Petronio\n\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/svg>\n\t\t<\/button>
Risba, ki jo jr narisal Benedetto Petronia iz leta 1791. Na risbi je predel Ankarana od hriba “Monte Nero” do morske obale.\nRisbo hrani Dr\u017eavni arhiv v Benetkah v fondu Provveditori alla Camera dei Confini, b.242\/28<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Med brskanjem po digitalnem Bene\u0161kem dr\u017eavnem arhivu sem naletel na digitalizirano akvarel risbo s peresom pritrjeno na platno v visoki lo\u010dljivosti, ki jo je leta 1791 narisal Kopr\u010dan Benedetto Petronio (1. slika). Glede na narisano se mi je zdelo, da je to nekje v Ankaranu, a nisem bil popolnoma prepri\u010dan. Brskal sem po spletu, da bi na\u0161el ve\u010d podatkov v zvezi z risbo. Na\u0161el sem sicer nekaj kopij, a vse slab\u0161e kvalitete, a podatkov o njej skoraj ni\u010d. Na sliki sem prebral ime hriba Monte Moro in vstavil ti dve klju\u010dni besedi in na\u0161el vinarja iz Tribana Matja\u017ea Babi\u010da z vini “Montemoro”, ki razlaga izvor imena svojih vin. Pravi, da je v \u0160alari hrib z imenom Kortina Moro, kjer so njegovi predniki imeli vinograde. Baje je hrib v \u0160alari dobil ime po dru\u017eini Moro. Poimenovanju krajev po dru\u017einah ne zaupam, ker vedno le prekrijejo nekdanje izvorno ime, oziroma toponim. I\u0161\u010dem naprej, imel sem sre\u010do, ker sem na\u0161el v publikaciji Anales 3\/93, iz\u010drpno raziskavo na\u0161ega zgodovinarja, tudi o tej preko 200 let stari risbi.<\/p>\n\n\n\n

Salvator \u017ditko je bil verjetno radoveden tako kot sem jaz in iz\u010drpno raziskal vse v zvezi z risbo. Na sami risbi je Benedetto Petronio zapisal, da jo je narisal za svoj gu\u0161t (2. slika). Dokazati je hotel, da je sposoben tak\u0161nih del, kot njegov o\u010de Carlo,ki je zasedal pomembno funkcijo “Capitano pubblico ingegnere ai confini dell’lstria”.<\/p>\n\n\n\n

Pa poglejmo izvle\u010dek tega kaj kaj je zapisal Salvator \u017ditko. Benedetto Petronijo je s peresom narisal risbo del svojih posesti v Ankaranu med hriboma \u010crni vrh Monte Nero, Monte Moro in morjem. Na risbi, so njive orne zemlje, gozd Opac, travniki, mo\u010dvirje in pripadajo\u010di del takratnih Ankaranskih solin. Preko Petronijeve posesti so narisani potoki teko\u010de vode in ceste. Levo v spodnjem delu je narisana cesta do vile Florida, ki je bila last dru\u017eine Grisoni. Narisani sta tudi dve stavbi, od katerih je “Casale” verjetno ve\u010dja kmetijska stavba obdelovalcev posesti. \u010ceprav podro\u010dje ni dobro arheolo\u0161ko raziskano, tam skoraj zagotovo ni bilo obzidanega mesta (citta murata). Mogo\u010de je napaka avtorja in je namesto obzidje ali ograda “cinta murata” po pomoti napisal “citta murata”. To je sicer le moje mnenje.<\/p>\n\n\n\n

Kakorkoli \u017ee, je bilo to podro\u010dje \u017ee od antike obdelovano, tako njive kot travniki, a na pobo\u010dju \u010crnega vrha so bili nasadi oljk in vinogradi. Podro\u010dje “Monte Moro” (dana\u0161nji \u010crni vrh, 124m) je bilo \u017ee zelo zgodaj poseljeno. Koprski \u0161kofje so ga podelili v 15. stoletju plemi\u0161ki dru\u017eini Spelati (Spelatis), vendar je leta 1430 \u0161kof Francesco Biondi Servandi omenjeni fevd ponovno prevzel v svoje roke. To podro\u010dje pod dana\u0161njim \u010crnim vrhom, je bilo v tistem \u010dasu in \u0161e pred tem, znano po vinogradih, olj\u010dnikih in izdelavi likerjev. Tak\u0161ne ohranjene risbe, so zanimive, saj nam skozi \u010das prika\u017eejo podobo kraja, kot je bil neko\u010d, da ne pozabimo, da se na\u0161 kraj spreminja in mi z njim.<\/p>\n\n\n\n

Vir risbe Bene\u0161ki dr\u017eavni arhiv.<\/p>\n\n\n\n

Vir dela vsebine Salvator \u017ditko Anales 3\/93.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n