![\"Koper](\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/Vhod-v-mesto-skozi-vrata-Mude-v-zacetku-prejsnjega-stoletja.jpg\")
<\/a>Poglejmo kako je bilo v Kopru, \u0161e nekaj let po kon\u010dani 2. svetovni vojni, iz prve roke. Vsak \u010detrtek so slovenski u\u010ditelji, kar nekaj let po kon\u010dani vojni, v mestu imeli sestanek, ki so ga imenovali “U\u010diteljska konferenca. Pri\u0161li in pri\u0161le so ve\u010dinoma pe\u0161, z oslom, bi\u010dikleto, ali z vozom. Marjan Malc, je bil u\u010ditelj v \u0161oli v Padni in nekega \u010detrtka leta 1947, se je odpravil na sestanek v Koper, a imel je sre\u010do, saj mu je Kuzmi\u010d posodil bi\u010dikleto in pot do mesta je bila la\u017eja, kot za ve\u010dino drugih u\u010diteljev. Ko je, zjutraj prikolesaril v Koper, se je najprej ustavil ob gostilni, tam kjer je danes stavba banke. Ob gostilni je bilo korito z vodo iz vodovoda, za \u017eivali in ljudi. Ob koritu z vodo, si je umil blatne \u010devlje, s travo, ostanki sena, ali starim \u010dasopisom, kot tudi drugi, ki so pri\u0161li v mesto s pode\u017eelja.<\/p>\n\n\n\n
Na velikem prostoru, danes bi rekli na parkiri\u0161\u010du, so bili vozovi in veliko vpre\u017enih \u017eivali, a najve\u010d oslov, ki so jim takrat v Padni rekli tovar, v drugih vaseh tudi mu\u0161a. Ko si je o\u010distil \u010devlje pri napajali\u0161\u010du, se je odpravil proti vratom Mude. Tam pod streho v notranjosti vrat, je bilo veliko ljudi, tako mo\u0161kih, kot \u017eensk, ki so \u010dakali, da jih kdo najame za \u017eornado (delovni dan). Tam je bila nekak\u0161na borza dela, kjer so zjutraj ljudje \u010dakali, da jih kmetje in podjetniki najamejo za delo. Prebil se je skozi Mudina vrata in pred njim se je prikazala tr\u017enica na trgu. Stojnice s platnenimi strehami privezanimi z vrvmi na kavlje v tlaku, so bile postavljene v vrstah. Zavohal je \u0161koljke mu\u0161ole, ki so jih kuhali ob stojnicah na trgu. Kar na tleh trga so imeli kuri\u0161\u010de kjer so kuhali \u0161koljke in te\u010do (posodo) s kuhanimi mu\u0161oli pokrito z umazano vre\u010do. Marjan si je kupil porcijo mu\u0161ol, a jih ni pojedel, ker so jih servirali v umazanih posodah in povedali, da posod ne operejo, ker je vsaka \u0161koljka posoda zase. Mu\u0161ole so kuhali mo\u0161ki, \u017eenske so jih nabirale v \u0160kocjanskem zalivu. Krila so si privezala visoko nad koleni, iskale in pobirale \u0161koljke na pe\u0161\u010denem dnu in jih metale v vre\u010de iz jute. Vsi okoli njega so srkali iz lupin meso mu\u0161ol, a on je \u0161el naprej s trga naprej po ulici.<\/p>\n\n\n\n
Po ulici je bilo kar nekaj \u017eensk mlekaric z osli, ki so med potjo zvonile, da so priklicale stranke. Kmalu je pri stopni\u010dkah zavil v \u010cevljarsko ulico, a zjutraj je bila te\u017eko prehodna. Z oken so stanovalci metali \u0161kavace (smeti) na ulico. Na kareti (vozi\u010dku) je en mo\u017eakar vozil ve\u010djo kanto, pometal smeti in le ve\u010dje metal na vozi\u010dek. Smrdelo je po urinu in \u010dlove\u0161kih iztrebkih. Namre\u010d medtem ko je mo\u017eakar pometal, so iz hi\u0161 prihajale \u017eenske in iz bokalinov (no\u010dnih posod), zlivale vsebino v kanto na vozi\u010dku. U\u010ditelj Marjan, se je \u010dudil, saj kaj takega \u0161e ni do\u017eivel. Ker je setanek imel \u0161ele ob 9. uri, je \u0161el naprej po mestu in si ga ogledoval. Pri\u0161el je do Semedelske ceste, ki je bila z obeh strani obdana z morjem, ob mandra\u010du, kjer je bilo veliko bark, so ribi\u010di \u010distili in krpali mre\u017ee. Na drugi strani, kjer je kasneje nastal hotel Triglav, je bila nedokon\u010dana stavba, ki je imela odprtine za okna in vrata zabite z deskami in ta prostor so uporabljali kot strani\u0161\u010de. Ob stavbi je \u010dakalo kar nekaj oslov. Mo\u010dno je smrdelo, saj je na drugi strani, kjer je sedaj park bilo mestno smeti\u0161\u010de. Odpravil se je naprej proti Taverni, kjer je v notranjosti le\u017eal bronasti kip, ki je, preden so Nemci poru\u0161ili spomenik Nazariju Sauru, stal ob morju na betonskem podstavku. V Taverni je bila tudi ribarnica in okoli nje veliko \u017eensk s pode\u017eelja, ki so ponujale svoje proizvode. Danes tem \u017eenskam z vasi pravimo \u0160avrinke.<\/p>\n\n\n\n
No le utrinek, da ob\u010dutimo utrip tistega \u010dasa, ki niti ni tako zelo dale\u010d nazaj.<\/p>\n\n\n\n
Vir: knjiga, oziroma u\u010diteljski zbornik “Prvo povojno desetletje slovenske \u0161ole v Istri”.<\/p>\n\n\n\n
Foto album<\/p>\n\n\n