{"id":2046,"date":"2024-03-20T09:30:00","date_gmt":"2024-03-20T09:30:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2046"},"modified":"2024-05-21T06:00:05","modified_gmt":"2024-05-21T06:00:05","slug":"pretorska-palaca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2046","title":{"rendered":"Pretorska pala\u010da"},"content":{"rendered":"\n

O Pretorski pala\u010di, ki je skupaj z rumenim soncem na modri podlagi simbol mesta, smo \u017ee ve\u010dkrat pisali, a vedno je \u0161e kaj za povedati, kar ve\u010dina ne ve. Najlep\u0161i trg v Kopru, je bil vedno, od kar je mesto na otoku postalo pomembno, sredi\u0161\u010de, oziroma sede\u017e oblasti, voja\u0161ke, verske in civilne. Pretorska pala\u010da je med drugim edinstven kulturni spomenik, saj tak\u0161na je le v Kopru in le ob\u010dinska pala\u010da v Portogruaru ji je nekoliko podobna.<\/p>\n\n\n

\n
\"pretorska<\/a>
Pretorska pala\u010da Rudolf Bernt Avstrijski slikar 1844-1914 slika leto 1889<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pretorska pala\u010da ni bila na\u010drtovana, tako kot danes izgleda, temve\u010d je nastajala ve\u010d stoletij. Vsak kapitan, \u017eupan in kasneje pod Benetkami, ki so zdru\u017eile voja\u0161ko in civilno oblast v eni osebi, ki so jo imenovali podesta, je kaj dogradil. Vsak pa\u010d ene del, kolikor so mu dopu\u0161\u010dale bolj \u0161ibke finance. Ne smemo pozabiti, da so jo poru\u0161ili Bene\u010dani ob koprskem uporu, ko so poru\u0161ili tudi ve\u010dji del obzidja. Kopr\u010dani so se namre\u010d najbolj zagrizeno upirali Bene\u010danom prav na trgu okoli Pretorske pala\u010de in v njej (leta 1348). Skoraj do tal so jo poru\u0161ili ob napadu Genove\u017eanov na mesto Koper leta 1380. Dana\u0161njo podobo je dobila \u0161ele v drugem delu 15. stoletja.<\/p>\n\n\n\n

Pravzaprav je sta bili tam, kjer je danes Pretorska pala\u010da 2 stavbi, oziroma pala\u010di, ki ju je delil za\u010detek \u010cevljarske ulice, oziroma Kalegarije (Calegaria). Stavbi med seboj nista bili povezani. Leva pala\u010da je bila sede\u017e patriarhovega kapitana. V dokumentu iz leta 1254 pi\u0161e, da se je pod portikom kapitanove pala\u010de sprejemalo sodbe, o \u010demer poro\u010da tudi A. Alisi. Kapitanova pala\u010da je imela visok stolp, katerega ostanki so vidni na 3. sliki. Kapitanova pala\u010da je bila starej\u0161a, saj je patriarh za\u010del imenovati \u017eupane \u0161ele leta 1238. Desna \u017eupanova pala\u010da se je imenovala Arrengo, imela je tudi ve\u010djo dvorano za zasedanja. Po napadu Genove\u017eanov, ko so bili pala\u010di, kot sede\u017e mestne oblasti poru\u0161eni in je bilo potrebno sezidati nova poslopja, so se odlo\u010dili, da zdru\u017eijo obe stavbi v eno pala\u010do.<\/p>\n\n\n

\n
\"pretorska<\/a>
Pretorska pala\u010da pred letom 1664.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Leta 1385 so okupatorji mesta Bene\u010dani odlo\u010dili, da zdru\u017eijo funkciji kapitana in \u017eupana v eni osebi, zato 2 lo\u010deni pala\u010di nista bili ve\u010d potrebni. Z zidanjem nove pala\u010de so pri\u010deli leta 1386, a so dela potekala zelo po\u010dasi in so s presledki trajala vse do leta 1452. Stolp, na levi strani nekdanje kapitanove pala\u010de so zni\u017eali in na desni strani postavili zid v obliki stolpa na levi. A \u017ee leta 1484 so obnavljali pala\u010do, ki je bila \u0161e brez ometa z vidnimi kamni na fasadi, kot poro\u010dajo takratni obiskovalci mesta.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ele za \u010dasa \u017eupana Vincenca Bemba so Pretorsko pala\u010do ometali v celoti. Na vrhu na sredino, so postavili rimski kip pesnika, ki so mu pozneje dodali \u017eensko glavo in obele\u017eja boginje Pravice. Ob tej priliki so na na skrajnih vrhovih dveh stolpov postavili zvonova. Zvonjenje samo enega zvona je klicalo ob\u010dinske svetnike na zasedanja. \u010ce pa sta zvonila oba zvona, je bil to klic na kak\u0161no zborovanje ob prazniku, ali pa je zvonjenje obeh opozarjalo na nevarnost.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n