{"id":2023,"date":"2024-03-18T06:52:00","date_gmt":"2024-03-18T06:52:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2023"},"modified":"2024-04-08T16:47:05","modified_gmt":"2024-04-08T16:47:05","slug":"rafinerija-nafte-nacrtovana-v-kopru","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=2023","title":{"rendered":"Rafinerija nafte na\u010drtovana v Kopru"},"content":{"rendered":"\n

V za\u010detku sedemdesetih let je Koper, v primerjavi z leti po 2. svetovni vojni zelo napredoval, od zanemarjenega srednjeve\u0161kega mesteca, v za tiste \u010dase sodobno mesto. Leta 1974 so v Semedeli zgradili novo \u0161olo, ki je bila 3. \u0161ola v mestu, po \u0161oli Janka Premrla Vojka in \u0161oli Pinka Toma\u017ei\u010da, \u0161e \u0161ola Du\u0161ana Bordona. V gospodarski coni na Bivju so zgradili novo tovarno Iplas Polisintezo v kooperaciji z nem\u0161kim podjetjem. Interevropa je imela 1.500 zaposlenih in je \u0161e \u0161irila svoje poslovanje. V vzpou je bila Luka Koper, A tudi turizem, ki je od 40 tiso\u010d gostov v za\u010detku \u0161estdesetih let, posko\u010dil na 100 tiso\u010d in v za\u010detku sedemdesetih na 300 tiso\u010d gostov letno. Morali so se odlo\u010diti za glavno usmeritev, Luka ali turizem, zmagalo je pristani\u0161\u010de. \u010ceprav je v tistih \u010dasih pokojne Jugoslavije koprsko pristani\u0161\u010de imelo mo\u010dno konkurenco v drugih pristani\u0161\u010dih v dr\u017eavi in tudi italijanskim Trstom, je bilo uspe\u0161no. Zanimiv podatek je med drugim, tudi ta, da je koprsko \u0161tudijsko in ljudsko knji\u017enico obiskovalo preko 60 tiso\u010d bralcev in bralk letno in si sposodilo 80 tiso\u010d knjig na leto. Bil sem le eden izmed teh bralcev.<\/p>\n\n\n\n

\"Koper<\/a>
Pogled na Koper s hriba nad Semedelo leta 1973<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Na hitro smo pokukali v utrip tistega \u010dasa, ko je bilo pristani\u0161\u010de v hitrem vzponu, prihajalo je povpre\u010dno 800 tovornih ladij letno. Ve\u010dina tovora je bil tropski les, krmila in sadje, a od leta 1968, ko so zgradili most za pristajanje tankerjev, je nafta imela pomemben dele\u017e tovora. Pretovorili so 700 tiso\u010d ton nafte letno. Padla je ideja o koprski rafineriji, ki naj bi jo zgradili na Serminu. Leta 1973 so ustanovili podjetje Sermin, v katerem je sodelovalo 12 gospodarskih podjetij iz Slovenske Istre, no takrat leta 1974, so zapisali podjetja z obale (z malo za\u010detnico, torej ni bilo mi\u0161ljeno kot ime kraja). Program podjetja Sermin je bil izgradnja rafinerije z letno zmogljivostjo 5 milijonov ton. V drugi fazi izgradnja termoelektrarne na nafto z mo\u010djo 320 megavatov in izgradnjo tovarne za predelavo nafte v naftne derivate in drugih objektov. Koprska ob\u010dina je program podprla, saj so ji zagotovili gradnjo najsodobnej\u0161ih \u010distilnih naprav, tako da rafinerija in spremljevalni objekti ne bodo ekolo\u0161ko sporni. Z na\u010drtovano rafinerijo nafte naj bi pokrili 70% potreb slovenskega trga.<\/p>\n\n\n\n

Spomnim se, ko je takratni direktor podjetja Sermin, oziroma rafinerije v izgradnji Danilo Petrinja, ki je bil pred tem direktor Luke Koper, pri\u0161el k mojemu o\u010detu, kamor je ve\u010dkrat prihajal na obisk, ker sta bila stara znanca \u0161e iz partizanskih let. Ob enem obisku Danilota pri nas doma, mi je rekel \u010de bi \u017eelel delati v rafineriji na Srminu? Namre\u010d kmalu naj bi poslal nekaj bodo\u010dih zaposlenih na specializacijo v tujino, da bi kasneje lahko upravljali rafinerijo. “Zakaj pa ne”, sem rekel, a od tega ni bilo ni\u010d, saj je projekt rafinerije v Kopru po\u010dasi ugasnil. A jaz sem se kmalu za tem \u017ee potil na ladji, ki je plula ob brazilski obali in \u0161e bolj na kopnem, kjer so pre\u017eale na nas zagorele brazilske pupce.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n