{"id":1733,"date":"2024-03-09T10:30:22","date_gmt":"2024-03-09T10:30:22","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1733"},"modified":"2024-03-09T10:30:23","modified_gmt":"2024-03-09T10:30:23","slug":"koper-otok-ali-navaden-hrib-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1733","title":{"rendered":"Koper – otok ali navaden hrib?"},"content":{"rendered":"\n

Vemo da je bilo mesto otok do pred dobrih 90 let, a manj je znano od kdaj. \u010ce gremo nazaj samo za cca 500.000 let, kolikor pribli\u017eno so teptali evropska tla na\u0161i predniki je bil ta na\u0161 hrib\u010dek obkro\u017een z morjem najve\u010d dolgo \u0161ele v novej\u0161ih \u010dasih – zadnjih 5.000 let, ko se je gladina po zadnji ledeni dobi dvignila za 120 metrov in dosegla sedanji nivo.<\/p>\n\n\n

\n
\"Prikaz\n\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/svg>\n\t\t<\/button>
Prikaz teras nastalih ob dvigovanju morske gladine in pribli\u017een obseg morja v najve\u010dji transgresiji (dvigu gladine)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V \u0161tirih ledenih dobah, ki so se zvrstile v teh 500.000 letih je bilo morje pomaknjeno na ju\u017eni Jadran. Takrat se je Bada\u0161evica izlivala v Ri\u017eano, Ri\u017eana v So\u010do, So\u010da pa v Piave in nato v Pad. V vmesnih medledenih obdobjih ko so se ledeniki odtajevali pa je morsko obre\u017eje segalo vse do vi\u0161ine cca 150\/160 metrov nad dana\u0161njo obalo, tako da je od najbli\u017eje okolice edino Markovec molel iznad povr\u0161ine. V ve\u010dini vmesnih prehodov v \u010dasu dvigovanja in padanja morske gladine pa je bil na\u0161 hrib\u010dek (bodo\u010di otok) povezan z Markovcem, dokler ni sedanji vmesni prostor (bonifiko) pobrala morska erozija. Vsi klifi v na\u0161i okolici, sestavljeni iz fli\u0161a, so se namre\u010d “umaknili” samo v teh 5.000 letih za 200 do 300m. Tudi ta na\u0161 hrib\u010dek bi erozija \u017ee zdavnaj zravnala, da ni na apnen\u010dasti podlagi – starej\u0161i se boste spomnili “montaronov” (velikih apnen\u010dastih skal po katerih smo plezali) na nekaterih delih otoka, ki so v tiso\u010dletjih kljubovali morskim valovom a jih je v teh stoletjih ve\u010dina izginila zaradi urbanizacije in zasuvanja obale. Kdor je kdaj pozorno opazoval okolico je tudi opazil vrsto tudi ve\u010d sto metrov \u0161irokih teras na razli\u010dnih vi\u0161inah – od 15 do 180 metrov, ki so nastajale pod vplivom dvigov morske gladine. <\/p>\n\n\n\n

Na teh terasah se nahaja ve\u010dina okoli\u0161kih vasi saj so od nekdaj nudile idealne pogoje za kmetijstvo zaradi minimalnih naklonov. Zna\u010dilen znak nekdanjega dviga morske gladine so tudi ostanki morskih \u0161koljk in pol\u017eev, ki se jih \u0161e dandanes najde v zemlji in so stari tudi ve\u010d desettiso\u010d let. Ob tem dvigovanju morja pa je treba omeniti tudi da se vsa vzhodnojadranska obala pogreza in se je sredozemsko morje dvignilo v zadnji par tiso\u010d letih le za 25 cm. Razlika do dveh metrov ki jo opazimo pri potopljenih starorimskih pomolih in ribogojnicah je torej samo zaradi pogrezanja obale. Na prvi sliki vidimo kje je bilo morsko obre\u017eje pred 7.500 leti, na drugi pa pribli\u017een obseg najvi\u0161jega dviga gladine pred 500.000 leti in terase ki jih je napravila morska erozija.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n