{"id":1645,"date":"2024-03-09T08:01:00","date_gmt":"2024-03-09T08:01:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1645"},"modified":"2024-05-21T06:11:32","modified_gmt":"2024-05-21T06:11:32","slug":"notariat-v-kopru-skozi-cas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1645","title":{"rendered":"Notariat v Kopru skozi \u010das"},"content":{"rendered":"\n

Ni je Kopr\u010danke in Kopr\u010dana, ki je kdaj rabil notarja, ali pa ga bo \u0161e rabil. Poklic notarja je bil vedno cenjen, je bil v preteklosti v domeni kr\u0161\u010danske mo\u0161ke prevlade, vedno domena mo\u0161kega spola, kar se je v zadnjih letih popolnoma spremenilo. V Kopru so samo \u0161e notarke, notarjev trenutno pa\u010d ni.<\/p>\n\n\n

\n
\"Notar<\/a>
Izrez freske na kateri je upodobljen notar v 18 stoletju<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Poklic notarja je eden najstarej\u0161ih in deluje odkar obstaja osebna lastnina. V \u010dasu Rimljanov so bili notarji le pisarji zapisovalci govorov oblastnikov. Poklic notarja so opravljali imperialni uslu\u017ebenci “tabellioni”, ki so jih kasneje zamenjali “tabelari”. Po propadu Rimskega imperija so funkcijo “tabelari-jev” postopoma prevzeli pisarji, oziroma notarji in \u0161e danes je tako.<\/p>\n\n\n\n

V Istri, torej tudi v mestu Koper ima notariat ve\u010d stoletno tradicijo notariata, a so to funkcijo opravljali ve\u010dinoma pripadniki “plemi\u0161kih” bogatih dru\u017ein, bene\u010danskega izvora, a so bili med notarji tudi redki Slovenci, kar je vidno na \u017eigih notarjev, ki so se ohranili na starih listinah. Kar nekaj stoletij tja do sredine drugega tiso\u010dletja, so bili notarji pod razli\u010dnimi mestnimi oblastmi, ve\u010dinoma pod vplivom lokalnih \u0161kofov in s tem ve\u010dkrat posegali v intrese Bene\u010danov. Zato so v Kopru civilne mestne oblasti leta 1598 izdali odlok o notariatu. Odlok je potrdil koprski podesta Francesco Segredo. Tako se je meseca marza, istega leta sestal civilni svet mesta in imenoval notarje, celo 8 ve\u010d, kot jih je bilo predvideno. Generalni prokurator Istre Giacomo Zane, se ni strinjal in se je sestal s podesta-tovin kapitanom mesta Domenicom Moro. Tako je junija leta 1609 dolo\u010dil, da je lahko notarjev 20, a le \u010de se ne prese\u017ee to \u0161tevilo.<\/p>\n\n\n\n

A \u017ee leta 1612 so v Benetkah odlo\u010dili, da je lahko notarje nominiral le bene\u0161ki veliki kancler, mestni rektorji, pa su mu lahko le asistirali pri temu. Od takrat naprej so bene\u0161ki notarji lahko delali v kateremkoli mesto pod bene\u0161ko oblastjo, pod pogojem, da so se prijavili mestnemu rektorju in vse listine vlo\u017eili v lokalni arhiv.<\/p>\n\n\n\n

31. avgusta leta 1758 je bil izdan zakon s katerim sta podesta in kapitan mesta Koper nominirala notarje v celi bene\u0161ki Istri. V Kopru kjer je bilo vtem \u010dasu 12 notarjev, so notarje lahko nominirali: rektor, 2 mestna svetnika, ali prior zbornice notarjev. Po koncu prve avstrijske vlade leta 1805 so v Kopru sestavili spisek vseh notarjev v Istri. Omenimo le, da jih je bilo v Kopru 12, v Piranu 6 in Miljah 4 notarji.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n