{"id":1468,"date":"2024-09-19T08:08:00","date_gmt":"2024-09-19T08:08:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1468"},"modified":"2024-09-17T17:49:47","modified_gmt":"2024-09-17T17:49:47","slug":"dve-mesti-na-otoku-justinopolis-in-kuopr","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1468","title":{"rendered":"Dve mesti na otoku Justinopolis in Kuopr"},"content":{"rendered":"\n

Da sem opazil v ohranjenih dokumentih okoli leta 1000, ko je govora o Kopru, sta navedeni 2 imena Justinopolis in Capras, sem \u017ee pisal. Takrat sem domneval, da sta bili na otoku dve mesti, a sedaj sem o tem na\u0161el tudi dokaze. V preteklosti je bil najbolj sistemati\u010den, pri raziskovanju izvora imen na\u0161ih krajev, spo\u0161tovani kopr\u010dan Gian Rinaldo Carli <\/a>(2. slika), ki ga imajo Italijani za prvega teoretika zdru\u017eenja vseh Italijanov v eni dr\u017eavi, je bil veliko ve\u010d kot to. Ne samo za Italijane, tudi za nas Slovence je bil pomemben, saj pri svojih raziskavah izvora imen, ki jih je zapisal v knjigi objavljeni leta 1743 v Benetkah, z naslovom “Delle Antichita di Capodistria” omeni tudi na\u0161e prednike.<\/p>\n\n\n

\n
\"Gian<\/a>
Gian Rinaldo Carli (Koper 11. aprila 1720 – Milan 22. februar 1795). Avtor slike Bartolomeo Nazari 1749<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u0160e ve\u010d, napisal je, da so po poimenovanju Kopra po bizantinskem cesarju Justinijanu 2., Slovenci \u0161e vedno uporabljali starej\u0161e ime mesta Kuopr. Justinjan II.<\/a> je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, kar je tudi dokaz, da so Slovenci bili v Kopru in okolici \u017ee prej, saj so \u0161e v \u010dasu, ko je Gian Rinaldo napisal knjigo (1743), \u0161e vedno uporabljali starej\u0161e ime mesta Kuopr. (3. slika). Napisal je da so Slovenci uporabljali starej\u0161e ime mesta, ko se \u0161e ni imenovalo Justinopolis, torej potrjuje, da je ime mesta Kuopr veliko starej\u0161e od imena Caput Histriae, Capo d’Istria in italijanskega imena Capodistria. Slovenci so se v te kraje selili v ve\u010d valovih od 5. do 9. stoletja. Bene\u010dani so pri\u0161li kasneje. Carli za Slovence pi\u0161e (Shiavoni), Italijani niso nikoli omenjali Slovencev in Hrvatov, vedno so napisali Slovani. Carli je bil rojen v Kopru, torej je sli\u0161al Slovence re\u010di Kuopr, a napisal je “Capra”, kar je ustaljena praksa Italijanov, vse poitalijan\u010dijo. Sicer je \u017ee pred Gian Rinaldo Carlijem pisec rokopisa Novi opisi Istre (Nova descrittione della Provincia dell’Istria) tudi Kopr\u010dan Manzuoli Nicolo, leta 1611 (5. slika), napisal da so “Shiavi” (Slovenci) imenovali mesto “Copra” (Kuopr), kar je \u017ee bli\u017eje slovenski izgovorjavi imena mesta. Da zveni bolj italijansko je na koncu imena “Copr” (Kuopr) dodal \u010drko A. Carli pa je napisal Capra, da ima v italijan\u0161\u010dini tudi nek pomen (koza), ker Copra, kot je pred njim napisal Nicolo, nima nobenega pomena za Italijane.<\/p>\n\n\n

\n
\"dve<\/a>
V rde\u010dem okvirju pi\u0161e, da so Slovenci (Schiavoni) \u0161e vedno imenovali mestu Kuopr (Capra), kot pred poimenovanjem Justinopolis. Stran 155 iz knjige Delle antichita di Capodistria avtorja Gian Rinaldo Carli. Objavljeno leta 1743<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na\u0161o zgodovino velikokrat spremenijo napa\u010dni prevodi tudi samo ene besede, kar je med drugim tipi\u010den primer kr\u0161\u010danska “Biblija”. Pisec prof. dr. Darko Darovec<\/a> (hvala mu za vse kar je napisal), je del knjige iz leta 1611, avtorja Nicolo Manzuoli<\/a>ja, kjer je opisan Koper, prevedel v Sloven\u0161\u010dino v svoji knjigi “Stari krajepisi Istre (1999), a je besedo “Shiavi” prevedel v Slovani, besedo “Copra”, pa v Koper, kar je \u017eal napa\u010dno in zavede bralce njegove knjige. Prevajal je z miselnostjo novej\u0161ih \u010dasov, ki ni primerna za prevod besedila, ki je napisan v nekih drugih \u010dasih, ko je bil pomen besed druga\u010den, kot danes.<\/p>\n\n\n\n

Namre\u010d ne smemo nasedati poitalijan\u010denim imenom krajev in toponimov italijanskih piscev. Navajam nekaj primerov. Pietro Kandler je napisal, da se vas \u010crni Kal<\/a> ne bi smela tako imenovati temve\u010d bi moralo biti ime vasi San Sergio. Podoben primer je vas Sveti Anton, kjer so italijan \u017ee pred stoletji vas Pridvor poimenovali San Antonio di Corte, kot pi\u0161e v starih bene\u010danskih dokumentih in zemljevidih. Torej Sveti Anton<\/a> pri dvoru. Pridvoru so dodali italijanskega svetnika, a s \u010dasom je “di Corte” izginil in ostal San Antonio. Doma\u010dini so \u017eal pozabili na staro ime in pravijo da ga je dala Jugoslovanska oblast, kar delno dr\u017ei, a ni novo ime, temve\u010d spet starodavno ime vasi. Vas Marezige so imenovali Marezego, Pu\u010de Puzzole, Loko Lonche. Sicer je \u017ee izolski kartograf Pietro Coppo<\/a>, vas Zazid (bene\u010dansko Xazid – izgovorjava \u017dazid), kar dobesedno prevedel in na svoj zemljevid Histriae Tabula iz leta 1527<\/a> napisal namesto Zazid<\/a> pa\u010d Muras. Tudi nem\u0161kemu mestu Mihnu (Munchen), Italijani re\u010dejo \u0161e danes “Monaco di Baviera”. V glavnem je potrebno vedno upo\u0161tevati prakso Italijanskih piscev, da skoraj vsa imena krajev in toponimov poitalijan\u010dijo.<\/p>\n\n\n

\n
\"Dve<\/a>
Pala\u010da Carli v sedanji \u017dupan\u010di\u010devi ulici, je dobila ime po dru\u017eini Carli in v njej se je rodil Gian Rinaldo Carli, leta 1720.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kot skoraj vsi vemo, je bilo mesto koper \u0161e pred 100 leti na otoku, a \u010de se spustimo ve\u010d stoletij nazaj, sta bili na otoku 2 mesti, kar sicer ni neka novost, le zelo malo je ohranjenih dokumentov kjer je ta podatek naveden. Gian Rinaldo Carli je zapisal, da mora povedat resnico da se je ime mesta Capodistria za\u010delo uporabljati veliko kasneje. Pri raziskovanju imena mesta navaja razli\u010dne dokumente iz 5., 6., 7., 9. in 12. stoletja, kjer se za ime mesta \u0161e vedno uporablja Justinopolis, a tudi Capras in Capris. A, kot pravi, ta imena niso bila za isto mesto, temve\u010d Capras, oziroma Kuopr in Capris, je bilo staro mesto izven obzidja okoli novega mesta Justinopolis, ki so ga na ru\u0161evinah zgradili Bizantinci. Za to trditev navaja kar nekaj njemu znanih zapisov, kjer je bilo to omenjeno. Namre\u010d leta 544 je z vojsko pri\u0161el v Istro bizantinski vojskovodja Belizar in za\u010dela se je dolga vojna z Goti. A \u0161ele leta 552, ko je v Istro pri\u0161el z vojsko vojskovodja Narzes okoli 30.000 vojakov, se je vojna proti Gotom bli\u017eala koncu. Bizantinci so Istro osvojili okoli leta 554. Dolgotrajna vojna je je zlomila istrsko gospodarstvo, v tem \u010dasu so propadle vse rimljanske vile rustike v Istri, mesta so bila opusto\u0161ena. V tedanjem koprskem otoku je mesto propadlo in opustelo, ostalo je le naselje izven obzidja, ki so ga imenovali Capras, Capris, Kuopr. \u0160ele v 7. stoletju je bizantinski cesar Justinjan II. dal zgraditi novo mesto, ki so ga poimenovali Justinopolis. Medtem je izven obzidja \u0161e vedno \u017eivelo staro mesto Capras, oziroma Kuopr, kot pravi Gian Rinaldo Carli.<\/p>\n\n\n\n

Kot zanimivost Gian Rinaldo Carli, med raziskovanjem prvega zapisa italijanskega imena Capodistria, Med drugimi starej\u0161imi dokumenti navaja dokument iz leta 1300, kjer \u0161e vedno pi\u0161e Justinopolis, notarja Oderica iz Udin, v katerem je Patriarh iz Ogleja podaril vas Trebe\u0161e<\/a> (villam totani Trebesegnebangh in confinibus Juf\u00ecinopolis) gospodu O. Almencus dic\u00ecus Guerzius iz Justinopolisa v last. Carli \u0161e doda, da se vas Trebe\u0161e (Trebese), \u0161e vedno tako imenuje.<\/p>\n\n\n\n

Knjigo Delle Antichita di Capodistria avtor Gian Rinaldo Carli, od katere izvirnik hranijo v Osrednji Knji\u017enici Sre\u010dka Vilharja <\/a>Koper, posredujemo v celoti, za prenos knjige kliknite na zeleni gumb spodaj.<\/p>\n\n\n

Prenesi zdaj<\/a><\/div><\/div>\n\n\n\n

Prijetno branje…<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n