{"id":1443,"date":"2024-02-27T19:10:10","date_gmt":"2024-02-27T19:10:10","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1443"},"modified":"2024-10-13T17:15:39","modified_gmt":"2024-10-13T17:15:39","slug":"1-slovenska-sola-v-istri-je-bila-v-ospu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1443","title":{"rendered":"1. slovenska \u0161ola v Istri je bila v Ospu"},"content":{"rendered":"\n

Prva oblast, ki je uzakonila tudi slovenski jezik v \u0161olah, je bila francoska. Bolj natan\u010dno, general Marmont je leta 1810, pri reorganizaciji \u0161olstva, v 22. in 33. \u010dlenu dolo\u010dil, da morajo biti osnovne \u0161ole, v de\u017eelnem jeziku, oziroma v materin\u0161\u010dini u\u010dencev. Cerkvi je vzel nadzor nad \u0161olami, saj so Francozi prvi lo\u010dili cerkev od dr\u017eave. \u017dal so bili pri nas Francozi na oblasti kratek \u010das, da bi se zakon lahko uveljavil v praksi, predvsem zato ker ni bilo dovolj u\u010diteljev Kranjskega jezika, oziroma Sloven\u0161\u010dine. Poro\u010dilo o \u0161olah pri nas iz leta 1815, navaja, da so bile \u0161ole v nem\u0161kem, italijanskem in kranjskem jeziku, a ve\u010dina v nem\u0161kem in kranjskem jeziku. To zato, ker so u\u010ditelji, ki so bili usposobljeni pou\u010devati v slovenskem jeziku prihajali iz de\u017eele Kranjske. Po porazu Francozov, je bilo spet vse po starem, saj je Avstrijska oblast ukinila vse njihove ukrepe. Kot navajajo poro\u010dila, so tudi v tem \u010dasu \u017ee bile \u0161ole v Sloven\u0161\u010dini, oziroma Kranj\u0161\u010dini, a bile so ve\u010dinoma \u0161ole z enim razredom. Tudi v Ospu<\/a> naj bi bila enorazredna \u0161ola leta 1806, kjer je pou\u010deval duhovnik, a je o tem le ena navedba, torej premalo podatkov.<\/p>\n\n\n

\n
\"Slovenska<\/a>
Stavba v Ospu na za\u010detku prej\u0161njega stoletja, v kateri je bila prva Slovenska \u0161ola.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Avgusta 1816, je generalni nadzornik za ljudske \u0161ole v Istri predlagal dva nadzornika; Jo\u017eeta Detkovi\u010da iz Krkav\u010d in Antona Petri\u010di\u010da iz Ospa, ki sta bila potrjena novembra meseca, vsak za svoj \u0161olskim okraj. Vsako leto sta morala predati poro\u010dilo stanja o \u0161olah. Osapski dekan in okrajni \u0161olski nadzornik Anton Petri\u010di\u010d je \u017ee leta 1817 poro\u010dal o \u017eelji va\u0161\u010danov Ospa, da bi odprli osnovno \u0161olo, za katero ponujajo ob\u010dinsko hi\u0161o (2. slika) v vasi, kjer bi lahko stanoval tudi u\u010ditelj. Naslednje leto je podal enako poro\u010dilo in tokrat je bila potrebna samo potrditev oblasti, ki pa je zamujala. Namre\u010d Anton Petri\u010di\u010d, je zapisal, da je bilo za odprtje \u0161ole potrebno dovoljenje oblasti za nastanitev u\u010ditelja. Kar jim je uspelo in leta 1819 so v \u0161oli \u017ee pou\u010devali prve u\u010dence v slovenskem jeziku. Leto kasneje, leta 1820 so pri\u010deli s poukom tudi v \u0161olah v \u0160kofijah, Dekanih in Kortah pri Izoli (5. slika kjer so navede \u0161ole po datumu za\u010detka delovanja), a te \u0161ole, za razliko od Osapske, so bile italijanske \u0161ole, kjer so pou\u010devali tudi slovenski jezik. Mi danes re\u010demo slovenski jezik, uradno so pou\u010devali predmet imenovan “Slovanska nare\u010dja”. Torej uradno v Kortah, Dekanih in \u0160kofijah \u0161e ni bilo slovenske, temve\u010d italijanska \u0161ola, ki je pou\u010devala predmet Slovenska nare\u010dja.<\/p>\n\n\n\n

Postavitev spominske plo\u0161\u010de na stavbo 1. slovenske \u0161ole v Istri<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"Osapci<\/a>
Spo\u0161tovani Osapci leta 1903. Na sredini \u017eupnik Josip Kompare in nadu\u010ditelja Fran Jereb in Alojzij Bunc.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Jeseni leta 1994, to\u010dno 6. novembra so v vasi Osp<\/a> praznovali 175 letnico 1. slovenske \u0161ole v Istri. Letos (2024) bi praznovali 204 letnico prve slovenske \u0161ole v Istri. Na proslavo so pri\u0161li predsednik dr\u017eave Milan Ku\u010dan<\/a>, iz Italije \u017eupan mesta Milje, \u017eupan vasi Dolina in na\u010delnik hrva\u0161kega mesta Buzet. Ker je \u0161ola delovala v enotnem prostoru med Miljami vklju\u010dno z Buzetom. Pri\u0161li so tudi predstavniki MOK <\/a>in obalnega gospodarstva.<\/strong> Ob tej slavnostni priliki so postavili na stavbo nekdanje \u0161ole spominsko plo\u0161\u010do, kar je vidno na 3. sliki. Tako je bila za vedno ovekove\u010dena 1. slovenska \u0161ola v Istri.<\/p>\n\n\n\n

A zdi se kot, da nekateri, tega niso nikoli sli\u0161ali in v zgodovinske knjige niti pokukajo ne, \u010deprav je bil v ve\u010dini takratnih medijev objavljen ta slavnostni dogodek. In glej ti hudi\u010da, v lokalnem \u010dasopisu Mandra\u010d (4. slika) objavijo pred leti \u010dlanek o najstarej\u0161i \u0161oli v Istri, baje v Kurtah pr Jizle. Spo\u0161tovana poznavalka ljudskih govoric, legend in pri\u010devalcev, na to temo pi\u0161e v Mandra\u010du<\/a> podlistek (ne bom navajal njenega imena, ker po\u010diva v miru tam za mavrico). Se je mogo\u010de zmotila za eno leto? A tudi \u010de bi se, so bile isto\u010dasno odprte \u0161e 2 \u0161oli skupaj s tisto v Kortah, kot smo v tem prispevku \u017ee zapisali in vse tri italijanske s pou\u010devanjem predmeta “Slovanska nare\u010dja”. Torej tudi v tem primeru ne gre za slovensko \u0161olo v Kortah v tistem \u010dasu. In da bo parodija vrhunska, v Kortah pripravijo slavnostno proslavo ob 200ti obletnici “1. slovenske \u0161ole v Istri”, kamor povabijo zvezdnika Instagrama Boruta Pahorja<\/a> v funkciji predsednika dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Slavnostno parodijo v Kortah nad Izolo so povzeli mediji \u0161irom po Sloveniji in z la\u017eno 1. slovensko \u0161olo v Kortah zakrili pravo zgodovinsko \u0161olo. Spletni medij Regional Obala<\/a>, je pri \u0161irjenju fake zgodovine seveda pomagal. Napisali so celo, da je bila z dekretom 16. oktobra 1819 ustanovljena \u0161ola v Kortah. So furbasto obrnili besede, da zgleda resni\u010dno. Dejansko je bil 16. oktobra 1819 sprejet dekret o odprtju \u0161ole v Kortah, kar je popolnoma nekaj drugega. Namre\u010d od sprejetja dekreta do odprtja \u0161ole, ko vanjo vstopijo prvi u\u010denci, mine kar nekaj \u010dasa. \u0160ola za\u010dne delovati, ko se v njej za\u010dne pouk in ne ko je izdan nek dekret, oziroma odlo\u010dba.<\/p>\n\n\n\n

Saj ne vem kdo je bolj matast, ali tisti ki \u0161irijo la\u017ene novice, ali tisti, ki prebiramo zgodovinske knjige in brskamo po ohranjenih starih dokumentih. \u010cudi me edino to, da se zgodovinarji ob tej zmedi prvih \u0161ol v Istri, niso javno oglasili. Mogo\u010de pa \u017eelijo imeti 2 prvi slovenski \u0161oli v Istri?<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n