{"id":1417,"date":"2024-02-26T11:19:22","date_gmt":"2024-02-26T11:19:22","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1417"},"modified":"2024-06-10T16:51:16","modified_gmt":"2024-06-10T16:51:16","slug":"posta-anbot","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1417","title":{"rendered":"Po\u0161ta anbot"},"content":{"rendered":"
\n
\"fusta<\/a>
Fusta, mala galeja za hitre premike<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

O avstrijski sem \u017ee pisal, zato tokrat o tisti pred njo. Bene\u0161ka republika \u010digar bogastvo je poleg ropanja zasedenih ozemelj slonelo predvsem na trgovanju je vzdr\u017eevala po\u0161tne povezave \u017ee od samega njenega za\u010detka. Zaradi razli\u010dnih izvajalcev je v 12. stoletju to prevzela centralna oblast, ki je tudi odredila pla\u010dila za to storitev. Pla\u010devali so jo prejemniki po\u0161iljk. V primeru da so pri\u0161le po\u0161iljke po morski poti se je to v Kopru opravljalo na sanitarni postaji v pristani\u0161\u010du. Postaja je bila zadol\u017eena tudi za razku\u017eevanje vseh po\u0161iljk ter “parfumiranja” pisem, kar se je delalo zaradi stalnih pojavov epidemij kuge. Po\u0161ta se je iz vse Istre zbirala v Kopru, kjer je predvsem pozimi, zaradi slabih vremenskih pogojev, potovala v Benetke preko Palmanove s konjskimi \u0161tafetami, kar je pomenilo, da so menjavali konje na najve\u010d tri ure. Poleti pa je bila odpremljena s prilo\u017enostnimi trgovskimi ladjami, ki so rade volje prevzele po\u0161to zaradi dodatnega zaslu\u017eka. V primerih izrednih dogodkov in nujnih sporo\u010dil pa je bila v pristani\u0161\u010du zmerom zasidrana la\u017eja galeja, galeotta ali tudi fusta, ki so bile mnogo hitrej\u0161e in je bila centralna oblast obve\u0161\u010dena o dogodku \u017ee naslednje jutro.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1761 so uvedli v mestu tudi po\u0161tni \u017eig, katerega so udarili na vse zbrane po\u0161iljke iz Istre, preden so odpotovale naprej. To je bil prvi po\u0161tni \u017eig na prostoru sedanje Slovenije, saj je naslednja bila Ljubljana, a \u0161ele leta 1785. Na znamke pa je bilo treba po\u010dakati do leta 1850, ko jih je Avstrija za\u010dela izdajati.<\/p>\n\n\n\n

Na slikah vidimo eno tak\u0161nih hitrih ladij – fusta imenovano, pismo poslano iz Kopra leta 1640, prve koprske po\u0161tne \u017eige in prvo ohranjeno znamko, ravno tako s koprskim \u017eigom. Gradivo o \u017eigih in znamkah je iz zbirke g. Veselka Gu\u0161tina.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n