{"id":1339,"date":"2024-02-23T09:24:00","date_gmt":"2024-02-23T09:24:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1339"},"modified":"2025-02-03T18:37:33","modified_gmt":"2025-02-03T18:37:33","slug":"nasi-kraji-na-zemljevidih-pred-300-leti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1339","title":{"rendered":"Na\u0161i kraji na zemljevidih pred 300 leti"},"content":{"rendered":"\n

Risanje zemljevidov, oziroma poklic kartografa, ni bilo nikoli tako preprosto, kot je danes, v \u010dasu satelitskih slik v realnem \u010dasu in za podrobnosti \u0161e s slikami dronov. Neko\u010d je bilo seveda to veliko te\u017eje. Posebno pred nekaj stoletji so kartografi zbirali vse njim dostopne zemljevide, risbe krajev in tudi opise oseb, ki so tuje kraje videle in bile tam. Vse to so uporabili, ko so risali nov zemljevid, a velikokrat so se jim pojavile manj\u0161e ali ve\u010dje napake. Opisi v besedi so dopu\u0161\u010dali prosto pot domi\u0161ljiji umetnika. Pri primerjanju zemljevidov, ki so jim bili dostopni, so morali sami odlo\u010diti kaj vzeti iz enega, kaj z drugega, tako da je bila izbira velikokrat napa\u010dna.<\/p>\n\n\n

\n
\"Scolari<\/a>
Avtor zemljevida iz leta 1697 je kartograf Scolari Stefanio. Pri risanju je bil neto\u010den, ali povr\u0161en. Koper je narisal kot najve\u010dje mesto na tem izrezu zemljevida, a tudi Piran je na koncu rta in ne v zalivu. Verjetno ni bil nikoli v teh krajih.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na 1. sliki je Avtor zemljevida iz leta 1697 kartograf Scolari Stefanio bil pri risanju neto\u010den, ali povr\u0161en. Koper je narisal kot najve\u010dje mesto na tem izrezu zemljevida, a tudi Piran je na koncu rta in ne v zalivu, kot ga je narisal. Verjetno ni bil nikoli v teh krajih, bi od italijanskega kartografa pri\u010dakovali ve\u010djo natan\u010dnost. Je pa\u010d uporabil umetni\u0161ko domi\u0161ljijo.<\/p>\n\n\n\n

Na 2. sliki je eden starej\u0161ih zemljevidov in avtor je Lazius Wolfgang (1514-1565). Zemljevid iz 16. stoletja je zanimiv tudi zato, ker je ob mestu Koper napisal kar 3 njegova imena: bizantinsko ime Iustino (Iustinopilos), pod njim pa \u0161e “polis Gafers”, kot so mesto imenovali nem\u0161ko govore\u010di. Tretje ime “Cavo de Histria” je najbli\u017eje takratnemu imenu mesta. Verjetno je imel ve\u010d razli\u010dnih zemljevidov, kjer je bil Koper ozna\u010den z razli\u010dnimi imeni, pa je napisal vsa tri imena, ker ni vedel katero je v uporabi. Zemljevid sicer ni najbolje narisan, saj je “Pyron”, Piran enako oddaljen od Isole, kot od Novigrada.<\/p>\n\n\n

\n
\"Lazius<\/a>
Ta je eden starej\u0161ih zemljevidov in avtor je Lazius Wolfgang (1514-1565). <\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Med vsemi zemljevidi, ki jih tokrat posredujem, je ta na 3. sliki \u0161e najbli\u017eje takratnemu realnemu izgledu na\u0161ih krajev. Zanimivo, da sta ga narisala slovenska kartografa. Avtorja sta Florjan\u010di\u010d de Grienfeld in Janez Dizma 1691-1757. Izrez je iz zemljevida takratne de\u017eele Kranjske. Tudi italijanski kartografi ve\u010dinoma niso bili tako natan\u010dni, kot slovenska kartografa.

\u010ce si Slovenec, \u0161e ne pomeni, da bo\u0161 narisal natan\u010den zemljevid, ali krajinsko risbo. Na\u0161 Janez Valvazor, slava mu, je potoval, risal in opisoval kraje in obi\u010daje, tudi v na\u0161ih krajih. Torej Slovenec Janez Weichart Valvasor mogo\u010de ni bil v teh krajih , ali pa je je pri risanju uporabil umetni\u0161ko svobodo. 4. lika je bila natisnjena v Ljubljani leta 1697, kjer je bil ob Janezu zalo\u017enik tudi Johann Baptist Mayr. Takratna otoka Grade\u017e in Caorle je narisal predale\u010d od obre\u017eja. Izolo je postavil kar na otok dale\u010d od obre\u017eja, \u010deprav je takrat bila na polotoku, ki ga je od kopnega lo\u010dil ozek jarek z morsko vodo, ki so ga skopali za obrambo mesta.

Ne glede na nenatan\u010dnost in v\u010dasih zavajajo\u010do podobo na\u0161ih krajev, moramo biti hvale\u017eni risarjem in kartografom izpred 300 in ve\u010d let, ker so nam omogo\u010dili pogled na na\u0161e kraje skozi \u010dasovno okno. V arhivih pri nas in pri sosednjih dr\u017eavah, je \u0161e veliko risb, zemljevidov in dokumentov iz minulih \u010dasov, tako si vsak sam, z brskanjem po arhivih, ter s primerjanjem med razli\u010dnimi dokumenti, ustvari sliko na\u0161ih krajev, kot so izgledali neko\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Foto Album:<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n