{"id":1241,"date":"2024-02-17T14:25:52","date_gmt":"2024-02-17T14:25:52","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1241"},"modified":"2024-05-21T09:04:38","modified_gmt":"2024-05-21T09:04:38","slug":"sasa-santel-1983-1945","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1241","title":{"rendered":"Sa\u0161a \u0160antel 1883-1945"},"content":{"rendered":"
\n
\"Sa\u0161a<\/a>
Sa\u0161a \u0160antelj in \u017eena Ru\u017ea leta 1907<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Sa\u0161a je bil velik umetnik, glasbenik in slikar, ki je kar nekaj let pre\u017eivel v Kopru. Izhaja iz gori\u0161ke dru\u017eine umetnikov, je \u0161el \u0161tudirat na Dunaj, kjer je spoznal Maksima Gasparija<\/strong>, Hinka Smrekarja<\/strong> in druge slovenske umetnike, ki so v tistem \u010dasu (1903-1904) ustvarjali na Dunaju. V okolju z nem\u0161kim jezikom in kulturo, so ustanovili slovensko dru\u0161tvo Vesna<\/strong> in Sa\u0161a je bil prvi predsednik dru\u0161tva. \u017divel je dobro, saj je kot glasbenik spodobno zaslu\u017eil, a je kmalu na\u0161el svoje \u017eivljenjsko poslanstvo. Odlo\u010dil se je, skupaj z ostalimi slovenskimi, hrva\u0161kimi in srbskimi umetniki, da bo \u017eivljenje posvetil fotografiranju in risanju slovenske kulturne dedi\u0161\u010dine, da se ohrani in deli z drugimi.<\/p>\n\n\n\n

Po kon\u010danem \u0161tudiju na Dunaju, je prvo slu\u017ebo dobil prav v Kopru. Na takratnem u\u010ditelji\u0161\u010du v Kopru je pou\u010deval slovenski jezik, nem\u0161\u010dino, risanje in zemljepis. za Koprsko u\u010ditelji\u0161\u010de je rekel, da je en \u010duden nestvor, ker so bili poleg sloven\u0161\u010dine, u\u010dni jeziki, \u0161e nem\u0161\u010dina, italijan\u0161\u010dina in hrva\u0161\u010dina. Sicer je povedal, da je bilo slu\u017ebovanje na Koprskem u\u010ditelji\u0161\u010du pou\u010dno prehodno obdobje. V Kopru, kjer je bilo \u010dutiti mo\u010dan pritisk italijanskih nacionalistov, mu ni bilo v\u0161e\u010d, zato se je skoraj vsak dan vozil s parnikom v Trst, kjer so se zbirali slovenski umetniki in “intelektualci”. Trst je bil tiste \u010dase med za\u010detkom 20. stoletja in za\u010detkom 1. svetovne vojne, nekak\u0161no sredi\u0161\u010de slovenske primorske kulturne scene, kjer se je tiskalo veliko slovenskih \u010dasopisov in knjig.<\/p>\n\n\n

\n
\"\u0160kedenj<\/a>
Sa\u0161a \u0160antelj Narodna no\u0161a \u0160kedenj v Trstu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V Kopru je med drugimi novimi znanci in prijatelji, spoznal pisatelja Vladimirja Nazorja, ta je za\u010del pisati zgodbo o istrskem kmetu velikanu, ki se je boril z Bene\u010dani. Sicer ni Istrijana, ki ne pozna povesti “Veli Jo\u017ee”. Saj smo v Kopru imeli celi veliko morsko dvigalo, ki je iz morja dvigalo dele potopljene ladje Rex, ki se je imenovalo po junaku pisatelja Vladimirja Nazorja Veli Jo\u017ee<\/strong>. Postala sta prijatelja in sproti, kot je Vladimir pisal povest, je Sa\u0161a \u0160antel pripravil ilustracije (2. slika) za bodo\u010do knjigo. Slika, ki jo prilagamo je iz knjige Veli Jo\u017ee, ki je bila tiskana v Ljubljani leta 1908. Knjiga, ki je iz\u0161la pri Slovenski matici, je bila obenem tudi dobra promocija ilustratorja Sa\u0161o \u0160antla. Opazili so ga, za to je dobi veliko naro\u010dil za ilustracije pri Mohorjevi dru\u017ebi.<\/p>\n\n\n\n

Obdobje slu\u017ebovanja v Kopru je bilo za Sa\u0161o \u0160antla zelo plodno. Namre\u010d imel je dobro pla\u010do na u\u010ditelji\u0161\u010du in \u0161e dodatne honorarje za ilustracije, zato ni imel finan\u010dnih te\u017eav. Lahko je pogosto potoval v Trst s parnikom in nastal je obse\u017een opus narodnih no\u0161 in motivov iz Barkovelj, \u0160kednja, Svetega Ivana in Trsta (fotografije 3, 4 in 5). Navdu\u0161en je bil tudi na koprskimi ulicami in pode\u017eeljem okoli mesta, a ni mi uspelo najti nobene fotografije ali risbe teh krajev.<\/p>\n\n\n\n

Omenimo \u0161e, da se Sa\u0161a \u0160antel v Kopru leta 1907 o\u017eenil z Ru\u017eo Sever, ki jo je spoznal pred nekaj leti na Dunaju, kjer je njegova bodo\u010da soproga obiskovala \u0161olo za vezenje. Iz Kopra je od\u0161el v Pazin, kjer je pou\u010deval risanje in glasbo na Pazinski gimnaziji, kjer je \u0161tudiralo tudi veliko slovenskih dijakov in predavalo tudi veliko slovenskih u\u010diteljev. I\u0161trijani smo itak prebrali knjigo “Pazinska gimnazija<\/strong>” avtorja Mate Balota<\/strong> in poznamo takratne razmere v Istri. Tistim, ki je niso prebrali toplo priporo\u010dam. Sa\u0161o \u0160antel je v Pazinu ostal 11 let in postal skoraj I\u0161trijan, a je pomembna osebnost za Slovence, za nas Kopr\u010dane, \u0161e posebej, saj je en dela svojega \u017eivljenja potro\u0161il v Kopru.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n