{"id":1211,"date":"2024-02-16T06:50:00","date_gmt":"2024-02-16T06:50:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1211"},"modified":"2025-03-28T10:16:00","modified_gmt":"2025-03-28T10:16:00","slug":"mus-musa-osel-tovar-asino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1211","title":{"rendered":"Mu\u0161, mu\u0161a, osel, tovar, asino,"},"content":{"rendered":"\n

Osel je bil \u0161e v prej\u0161njem stoletju delovna \u017eival, ki so jo danes zamenjali kmetijski stroji in vozila za prevoz tovora, a zadnje \u010dase jih ljubitelji spet vzgajajo, a bolj v turisti\u010dne namene.<\/p>\n\n\n

\n
\"Osli<\/a>
Otroci z va\u0161kima osloma leta 1950 v vasi Pomjan leta 1950. Avtor fotografije Boris Orel.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Danes si je te\u017eko predstavljati, kako pomemben je bil osel, ko \u0161e ni bilo vozil na motorni pogon. V 14. stoletju v \u010dasu solinarske vojne med Koprom in Trstom je Habsbur\u017eanski Trst za nekaj \u010dasa blokiral cesto in poti, ki so vodile iz Istre na Kranjsko. Kronisti so zapisali, da je zaradi blokade obstalo in \u010dakalo na odprtje poti ve\u010d kot 30.000 natovorjenih oslov, kar je povzro\u010dilo velike te\u017eave s senom in vodo za oskrbo \u017eivali. V mestu, \u0161e posebno v predelu Bo\u017eje drage (Bossadraga) ni bilo gara\u017e, a so v pritli\u010dju me\u0161\u010dani imeli hlev za osla, v nadstropju so pa stanovali. Kot delovna \u017eival je bil osel veliko cenej\u0161i, kot recimo voli in konji, katere so si lahko privo\u0161\u010dili le premo\u017eni kmetje in bogata\u0161i. Ceste so bile zelo slabe, ali jih ni bilo, a po stezah so tovor prena\u0161ali z osli, kjer vozovi z vprego niso mogli. Tudi iz gozda so les, oziroma drva za kurjavo prena\u0161ali osli, kar je bilo pomembno, saj je bil les glavno kurilno sredstvo za kuhanje in tudi za ogrevanje. Veliko mlekaric in drugih mo\u017e in \u017eena s pode\u017eelja bi si te\u017eko predstavljalo dostavo mleka in drugih kmetijskih pridelkov v istrska mesta brez osla. Osli so bili tovorna, vpre\u017ena \u017eival in \u0161e veliko ve\u010d. Tam kjer ni bilo vode so jih privezali ob mlin za mletje \u017eitaric in so ga vrteli, a tudi ob vodnjakih so osli vrteli \u010drpalke ali le vlekli vedra z vodo ven. Osle so imeli tudi za zabavo, saj so z njimi prirejali dirke, kar so poskusili o\u017eiviti pred leti kot turisti\u010dno atrakcijo, a oslov je bilo vedno manj, \u010deprav se zadnja leta stanje izbolj\u0161uje.<\/p>\n\n\n\n

Osel je tudi manj zahteven od drugih delovnih \u017eivali in bolj vzdr\u017eljiv, saj se je razvil v na pol pu\u0161\u010davskem predelu Afri\u0161kega roga, kjer je danes Somalija, Etiopija in Eritreja, torej tam kot sodobni ljudje, le veliko prej. Tam so ga tudi najprej udoma\u010dili \u017ee pred okoli 6000 leti in kmalu je pri\u0161el tudi v Evropo. K nam v Istro so ga pripeljali Rimljani iz severne Afrike okoli 2000 let nazaj. Iz prvih oslov se je razvilo veliko pasem. Pri nas v Istri, kot je videti na starih slikah, so bile razli\u010dne pasme oslov in me\u0161anci med pasmami. A je prevladoval osel istrske pasme, ki se je ohranila do danes. Osel istrske pasme je \u010dvrste postave vi\u0161ine od 135 do 140 cm, z izrazito veliko glavo, velikimi u\u0161esi v katerih ima bele dlake. Okoli ust je bele barve. Ve\u010dinoma je \u010drn, ali siv redkeje temno rjav.<\/p>\n\n\n\n

Razli\u010dni viri<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n