{"id":11794,"date":"2026-11-10T05:32:00","date_gmt":"2026-11-10T05:32:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11794"},"modified":"2026-11-10T16:13:25","modified_gmt":"2026-11-10T16:13:25","slug":"guzva-iii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11794","title":{"rendered":"Gu\u017eva III."},"content":{"rendered":"\n

Raziskave so pokazale da \u010dim se nekaj poceni se poraba tega pove\u010da za skoraj isti odstotek. In pridemo do slede\u010de gu\u017eve, krajem 19. in prvo polovico 20. stoletja. Koper je \u017ee stoletja imel ve\u010d ali manj redne plovbe v Trst in nazaj, ve\u010dinoma z bracerami, ki so bile bolj okretne od podobnih, kot so bile bragoci in trabakole. A bile so precej odvisne od vremena (vetra), kar je onemogo\u010dalo neko kontinuirano oskrbo s sve\u017eimi prehrambenimi izdelki.<\/p>\n\n\n\n

To se je spremenilo z uvedbo parnikov v sredini 19. stoletja. Najprej so vozili par krat tedensko dokler ni leta 1872 to postala dnevna linija. Konkurenca je naredila svoje in pojavilo se je ve\u010d kompanij in njihovih parnikov ki so se vrinili na linijo Kp – Ts. Vsi so imeli zadosti dela saj je bil naval velik. Trst se je skokovito razvijal in potreboval vedno ve\u010dje koli\u010dine kmetijskih pridelkov, ki jih je Kopr\u0161\u010dina imela na razpolago. Veliko vlogo je seveda imela cena prevoza. \u010ce vemo da je ko\u010dija takrat potrebovala tri ure do Trsta s ceno 80 \u0161oldov, parnik pa eno uro in samo 10 \u0161oldov, je jasno kam so \u0161le mno\u017eice in so ko\u010dije ostale samo za gospodo ki se ni hotela tla\u010diti skupaj s kmeticami na barki. V prodajo v Trst so se namre\u010d vklju\u010devale izklju\u010dno \u017eenske – na\u0161e \u0160avrinke. Mo\u0161ki so pa\u010d \u010duvali doma tudi \u010detrti vogal, \u010de ravno niso bili v njivah. <\/p>\n\n\n\n

\"parniki\"<\/a>
Na sliki vidimo kar \u0161tiri parnike na notranjem pomolu v prvi polovici prej\u0161njega stoletja in to samo od koprske kompanije, na zunanjem pomolu pa so pristajali parniki drugih, predvsem tr\u017ea\u0161kih kompanij.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Blagor njim saj so se tako izognili veliki gu\u017evi ki je nastajala tam v pristani\u0161\u010du. Ladjarji so tekmovali kateri bo prej \u0161tartal za Trst in potniki so preskakovali iz parnika na parnik, ko so videli da bo kateri prej odplul. Kajti biti prvi zjutraj v Trstu je pomenilo bolj\u0161o prodajo, vsega kar so nosili s seboj. Zato je tudi med vo\u017enjo pri\u0161lo do tekmovanja kateri bo prvi priplul v mesto. Pri\u0161lo je celo do nesre\u010d pri prehitevanju, od katerih je najbolj znana tista, ko je kasnej\u0161i dezerter v prvi vojni in italijanski heroj \u0160auro nala\u0161\u010d dregnil v drugega tekmeca. Pristani\u0161ka uprava je zato \u017erebala vrstni red odhodov na vsake pol ure. Gu\u017eva pa ni bila samo na pomolih in ob vkrcanju ampak tudi na cesti proti luki. \u0160avrinke so namre\u010d najprej pripeljale tovor na mu\u0161ah pred pomol, na to pa so morale \u017eivali odpeljati v dogovorjen hlev, kjer so jih \u010dakale do vrnitve. To je pomenilo dvojni promet po sedanji pristani\u0161ki ulici in vsem se je mudilo. Dogajale so se tudi bli\u017enja sre\u010danja med udele\u017eenci pa tudi kak\u0161na resna nesre\u010da. Prebivalstvo se je prito\u017eevalo nad direndajem v zgodnjih urah, no, kmetje in ribi\u010di sigurno ne, saj so \u017ee navsezgodaj imeli svoje delo, bolj je to veljalo za srednji sloj, do\u010dim so vi\u0161ji sloji bili bolj oddaljeni v sredi\u0161\u010du mesta.<\/p>\n\n\n\n

Ta gu\u017eva v pristani\u0161\u010du je trajala do druge svetovne vojne, ko se je morski promet skr\u010dil, delno zaradi rekviriranja parnikov za vojsko, delno pa zaradi zavezni\u0161kih bombardiranj vsega kar je plulo. Gu\u017eva se je razblinila in na\u0161la razli\u010dne poti do Trsta, eni z malimi barkami do Ankarana in nato pe\u0161 \u010dez hrib v Milje in spet z malimi barkami do Trsta , drugi pa pe\u0161 preko \u0161kofijskega prelaza.<\/p>\n\n\n\n

Na sliki vidimo kar \u0161tiri parnike na notranjem pomolu v prvi polovici prej\u0161njega stoletja in to samo od koprske kompanije, na zunanjem pomolu pa so pristajali parniki drugih, predvsem tr\u017ea\u0161kih kompanij.<\/p>\n\n\n\n

Prika\u017ei manj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Raziskave so pokazale da \u010dim se nekaj poceni se poraba tega pove\u010da za skoraj isti odstotek. In pridemo do slede\u010de gu\u017eve, krajem 19. in prvo polovico 20. stoletja. Koper je \u017ee stoletja imel ve\u010d ali manj redne plovbe v Trst in nazaj, ve\u010dinoma z bracerami, ki so bile bolj okretne od podobnih, kot so bile […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":11807,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[627,193],"tags":[47,2027,4756,9,8,2524,3134,655,41,40],"class_list":["post-11794","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ladje","category-oblastindruzba","tag-ankaran","tag-bracera-2","tag-bragoc","tag-capodistria","tag-koper","tag-savrinke-2","tag-soldi","tag-trabakola","tag-trieste","tag-trst"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t