{"id":1156,"date":"2024-02-13T15:53:01","date_gmt":"2024-02-13T15:53:01","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1156"},"modified":"2024-03-17T22:16:02","modified_gmt":"2024-03-17T22:16:02","slug":"koprski-mostovi-so-otok-povezovali-s-kopnim","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1156","title":{"rendered":"Koprski mostovi so otok povezovali s kopnim"},"content":{"rendered":"\n

Preobrazba mesta na otoku v mesto na morskem obre\u017eju<\/p>\n\n\n

\n
\"Most
Na\u010drt mosta ki je Semedelo povezoval s solinami iz leta-1842. Na\u010drt hranijo v italijanskem dr\u017eavnem arhivu v Trstu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Capris, Capras, Iustinopolis, Kuopr, Caput Histriae, Capo d`Istria, Capodistria, Koper, se je skozi stoletja po\u010dasi preoblikovalo v mesto na kopnem, oziroma ob obali. \u0160e pred 100 leti je mesto obkro\u017ealo morje. Na risbi Kopra iz leta 1619, katere avtor je Giacomo Fino, je bil Koper \u0161e popolnoma obkro\u017een z morjem, le iz \u0160kocjana je bila preko solin speljana pot do vrat Mude. Na zemljevidu iz leta 1773, ki ni prilo\u017een, \u0161e ni bilo “Novih solin” tik ob mestu v smeri Semedele in \u0160kocjana, torej je \u0161e vedno bilo morje okoli celotnega mesta na otoku. V tem \u010dasu so sicer bile Semedelske soline, a le nekaj solinskih polj tik ob obre\u017eju Semedele in nekaj solinskih polj ob obre\u017eju \u0160kocjana. Najstarej\u0161e in najbolj ob\u0161irne soline so bile ob izlivu reke Ri\u017eane do podno\u017eja hriba Srmin in ob obre\u017eju Ankarana, imenovane tudi Ankaranske soline, ki so bile tudi prve opu\u0161\u010dene.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e v za\u010detku 20. stoletja v mesto ni bilo \u0161e mogo\u010de vstopiti po kopnem, temve\u010d po dveh mostovih. En most je povezoval cesto, ki je bila speljana iz \u0160kocjana preko solin skoraj do vrat Mude, kjer je bilo potrebno pre\u010dkati most. to lahko vidimo na 4. sliki v izrezu Avstro-Ogrskega katastrskega na\u010drta mesta iz leta 1912. Drugi most je povezoval novej\u0161o cesto iz Semedele z mestom, kar je vidno na 3. sliki v izrezu iz Avstro-Ogrskega katastra iz leta 1912. V katastrskem na\u010drtu mesta iz leta 1918, sta bila \u0161e vedno oba mostova. Sicer je bilo mostov ve\u010d preko katerih je bilo mogo\u010de priti s kopnega v mesto skozi soline tudi most (7. slika), ki je mesto povezoval s Koprskimi solinami med ladjedelnico Grasso in vrati Muda, a ob za\u010detku izsu\u0161evanja (bonifike) Koprskih solin ni bilo ve\u010d. V Koprskih solinah je bilo ve\u010d mostov, ki so soline povezovali s kopnim. Koprske soline so se imenovale vse soline med Koprom, Semedelo in \u0160kocjanom. V italijanskem dr\u017eavnem arhivu v Trstu hranijo na\u010drte \u0161tirih mostov med, narejenimi med leti 1842 in 1848, a nekateri na\u010drti so le popravilo starej\u0161ih mostov v slabem stanju. Na 8. sliki spodaj je na\u010drt mostu, ki je povezoval Semedelo s solinami iz leta 1842.<\/p>\n\n\n\n

A v zadnjem stoletju, se mesto in okolica ni ve\u010d po\u010dasi spreminjala, temve\u010d so postale spremembe bliskovite, saj so \u017ee po italijansko okupacijo za\u010deli z bonifiko solin, in ta predel se \u0161e danes imenuje Bonifika. Po drugi svetovni vojni, se je \u017ee pod pokojno Jugoslavijo Koper za\u010del hitro razvijati in ta trend se \u0161e nadaljuje tudi sedaj v Sloveniji. Otoka ni ve\u010d, \u010deprav je staro mestno jedro, ki je bilo na otoku \u0161e vidno. Koper niti polotok ni ve\u010d, preoblikoval se je v mesto ob morskem obre\u017eju.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n