{"id":11549,"date":"2026-10-15T05:02:50","date_gmt":"2026-10-15T05:02:50","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11549"},"modified":"2026-09-27T06:44:21","modified_gmt":"2026-09-27T06:44:21","slug":"rudnik-premoga-v-bazovici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11549","title":{"rendered":"Rudnik premoga v Bazovici"},"content":{"rendered":"\n

Rudnik premoga v Bazovici, bolj znan kot Bazovski \u0161oht, ali v italijan\u0161\u010dini Pozzo di Basovizza (danes ga Italijani imenujejo “foiba di Basovizza<\/em>“), je nekdanji rudni\u0161ki ja\u0161ek v Bazovici na Tr\u017ea\u0161kem Krasu. Lastni\u0161tvo in raziskovalne pravice nad rudni\u0161kim ja\u0161kom v Bazovici so se skozi \u010das spreminjali, saj je \u0161lo predvsem za raziskovalni projekt iskanja premoga, iz katerega se ni nikoli razvil v donosen delujo\u010d rudnik.<\/p>\n\n\n

\n
\"rudnik\"<\/a>
Rudnik premoga v Bazovici med leti 1901 in 1908<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Med letoma 1901 in 1908 je \u010de\u0161ko podjetje, iz tedanje Avstro-Ogrske, oziroma \u010ce\u0161ke, \u0160koda (\u0160kodine dru\u017ebe)<\/strong> za\u010delo z intenzivnim raziskovanjem in izkopavanjem ja\u0161ka. V za\u010detni fazi so ja\u0161ek izkopali do kon\u010dne globine 256 metrov, na dnu pa skopali \u0161e 735 metrov dolg raziskovalni rov.<\/strong> Upali so, da bodo na\u0161li bogate zaloge \u010drnega premoga ali lignita za potrebe tr\u017ea\u0161ke industrije in pristani\u0161\u010da. Ker so bile plasti premoga pretanke in neenakomerne, oziroma prekinjene, zato neekonomi\u010dne, so projekt opustili.<\/p>\n\n\n\n

Delovno silo so sestavljali specializirani rudarski in\u017eenirji in tehniki, ki jih je podjetje \u0160koda pripeljalo iz \u010de\u0161kih premogovnikov, ter doma\u010di pomo\u017eni delavci iz okoli\u0161kih slovenskih vasi. Za te\u017eka fizi\u010dna dela (odna\u0161anje kamenja, kopanje, delo na povr\u0161ju) so najemali doma\u010dine iz Bazovice in okoli\u0161kih kra\u0161kih vasi. Za doma\u010de prebivalstvo je to pomenilo prilo\u017enost za dodaten zaslu\u017eek, saj je bilo kmetovanje na kra\u0161kih tleh te\u017eko.<\/p>\n\n\n

\n
\"rudarji\"<\/a>
Rudarji rudnika v Bazovici na skupinski sliki okoli leta 1905<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Delo je bilo izjemno nevarno in te\u017eko. Ker so kopali navpi\u010dno navzdol skozi trdo kra\u0161ko skalo, so morali uporabljati eksploziv. Delavci so se v globino spu\u0161\u010dali z lesenimi dvigali, stalno pa so se soo\u010dali z vdorom podtalnice in pomanjkanjem kisika v globokih rovih. Ko so ugotovili, da so plasti premoga pretanke za industrijsko izkori\u0161\u010danje je podjetje \u0160koda vse delavce odpustilo in ja\u0161ek zaprlo.<\/p>\n\n\n\n

V obdobju med obema vojnama, ko je obmo\u010dje pre\u0161lo pod Italijo, je raziskovalno koncesijo nad ja\u0161kom prevzelo to italijansko dr\u017eavno premogovni\u0161ko podjetje A.Ca.I. (Azienda Carboni Italiani), a so po raziskavi stanja rudnika, jamo spet zaprli.<\/p>\n\n\n

\n
\"rudnik<\/a>
Na\u010drt podzemnega dela rudnika v Bazovici, v stanju, kot je danes.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Dru\u017eba Arsa (Societ\u00e0 Anonima Carbonifera Arsa), ki je upravljala z znanim rudnikom premoga v Labinu (Ra\u0161i) v Istri, je okoli leta 1936 poslala speleologe in in\u017eenirje v Bazovski ja\u0161ek, da bi preverili mo\u017enost ponovnega zagona ali izkori\u0161\u010danja. Tudi ti poskusi so potrdili, da izkopavanje ni smiselno.<\/p>\n\n\n\n

Po drugi svetovni vojni je rudnik, ki nikoli ni postal delujo\u010d rudnik, dokon\u010dno izgubil gospodarski pomen. Danes je celotno obmo\u010dje nekdanjega rudnika dr\u017eavna last in ima status italijanskega nacionalnega spomenika imenovanega Foiba di Basovizza, a je to politi\u010dna odlo\u010ditev italijanske vlade preusmerjanja pozornosti. Med vsakoletno komemoracijo italijanskih \u017ertev povojnih pobojev, \u017eelijo iz agresorja, ki je na\u010drtoval genocid slovenskega naroda, ukinil uporabo slovenskega jezika v javnosti, ukinil slovenske \u0161ole, z odlokom poitalijan\u010deval slovenske priimke, imena, toponime, po\u017eigal slovenske vasi in pobijal civilno prebivalstvo skupaj z \u017eenami in otroci, narediti \u017ertev. Torej Italijani so bili \u017ertev in ne genocidni agresor.<\/p>\n\n\n\n

To potrjuje dokumentirana raziskava jame v Bazovici, takoj po kon\u010dani vojni. Raziskavo je opravila vojska zaveznikov, ki so, po odhodu partizanov, ki so zavzeli Trst, upravljali tedanjo cono A Svobodnega Tr\u017ea\u0161kega ozemlja. Odkopali so zgornjo plast smeti in drugih odpadkov in pri\u0161li do plasti, kjer so na\u0161li veliko kosti nem\u0161kih konjev, dele kosti enega \u010dloveka, veliko odslu\u017eenega nem\u0161kega oro\u017eja in drugi nem\u0161ki voja\u0161ki material, ter smeti. Globlje niso kopali, zaradi nevarnosti udorov. Torej niso pri\u0161li pod plast, ki je nastala med leti 1941-1945. Italijanska propagandna ma\u0161ina je naredila napako, da je sloj \u017ertev pobojev (infoibati) (4. slika) narisala pod plastjo, ki je nastala med 2. Svetovno vojno, ko ni bilo partizanov, temve\u010d Kraljevina Italija in fa\u0161isti\u010dna Italija. \u010ce bi kdorkoli po vojni vrgel \u010dlove\u0161ka trupla v jamo, bi bila nad plastjo nem\u0161kih konjev in oro\u017eja, a jih tam niso na\u0161li, pod njo pa kve\u010djemu \u017ertve italijanskega fa\u0161izma. To seveda ne pomeni, da povojnih pobojev ni bilo. Seveda so se zgodili, a ne v Bazovi\u0161ki jami, oziroma Foibi di Basovizza. Povojni izvensodni poboji so se takoj po vojni dogajali tudi v drugih evropskih dr\u017eavah in niso posebnost na\u0161ih krajev. Na primer v Nizozemski, so mno\u017eice lovile sodelavce in sodelavke z okupatorjem po ulicah mest in vasi in jih javno usmrtile. Tudi v Franciji so pobili deset tiso\u010de sodelavcev z okupatorjem, takoj po vojni, itd… Italijani so objavili seznam \u017ertev, ki naj bi jih usmrtili partizani in zmetali v Bazovi\u0161ko jamo, vendar 90% oseb na seznamu niso nikoli na\u0161li, in verjetno so pokopane na pokopali\u0161\u010du v Sredipolju (Redipuglia). Najdene, pa niso na\u0161li v Bazovi\u0161ki jami. To so dokumentirana dejstva vse ostalo je politi\u010dno me\u0161anje megle.<\/p>\n\n\n\n

\"fojba\"<\/a>
Zavajajo\u010d prikaz vsebine Bazovi\u0161kega \u0161ohta, oziroma Foibe di Basovizza. Pod plastjo med leti 1940-1945, je narisana plast, obsegajo\u010da 500 kubi\u010dnih metrov, z \u017ertvami pobojev (infoibati). Do te plasti niso kopali, zato ne vedo to\u010dno, kaj je pod plastjo nem\u0161kih konj in ostankov oro\u017eja. \u010ce pa so tam \u010dlove\u0161ka trupla, so to kve\u010djemu \u017ertve italijanskega fa\u0161izma, ker v plasti pred letom 1940, so bili na oblasti italijanski fa\u0161iti in partizanov \u0161e ni bilo. <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Rudnik premoga v Bazovici, bolj znan kot Bazovski \u0161oht, ali v italijan\u0161\u010dini Pozzo di Basovizza (danes ga Italijani imenujejo “foiba di Basovizza“), je nekdanji rudni\u0161ki ja\u0161ek v Bazovici na Tr\u017ea\u0161kem Krasu. Lastni\u0161tvo in raziskovalne pravice nad rudni\u0161kim ja\u0161kom v Bazovici so se skozi \u010das spreminjali, saj je \u0161lo predvsem za raziskovalni projekt iskanja premoga, iz […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11550,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-11549","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novosti"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t