{"id":11526,"date":"2026-11-09T05:50:00","date_gmt":"2026-11-09T05:50:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11526"},"modified":"2026-09-26T07:20:48","modified_gmt":"2026-09-26T07:20:48","slug":"zacetki-poste-na-koprskem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11526","title":{"rendered":"Za\u010detki po\u0161te na Koprskem"},"content":{"rendered":"\n

O po\u0161ti anbot, je Boris \u017ee pisal<\/a>, a vedno se najdejo \u0161e, od naju, neobjavljeni podatki in fotografije, o \u010demer pi\u0161emo tokrat. Po ohranjenih podatkih, so po\u0161to v na\u0161ih krajih uvedli \u017ee Rimljani pred ve\u010d, kot 2.000 leti. V tistih davnih \u010dasih je ena po\u0161tna povezava \u0161la od Ogleja skozi Trst, Koper, do Pule in nazaj. Ceste, po\u0161tne postaje in drugo po\u0161tno infrastrukturo so morale vzdr\u017eevati in zagotavljati posamezne ob\u010dine, tudi konje za zamenjavo utrujenih \u017eivali. Po razpadu rimskega imperija so se po\u0161tne povezave zelo poslab\u0161ale in tudi ceste, so propadale, ker jih niso ve\u010d redno vzdr\u017eevali.<\/p>\n\n\n

\n
\"poatilion\"<\/a>
Postilion na Litografiji iz leta 1648, ki jo hranijo v \u201cDeutsches Museum-Verkehrszentr\u201d v Minhnu.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Koper je bil nekaj stoletij pod upravo Bene\u010danov, kar je pomenilo, da so tudi s po\u0161to upravljale Benetke. V Benetkah so v 14. stoletju ustanovili Centralno po\u0161tno upravo, ki jo je upravljalo \u201cDru\u0161tvo bene\u0161kih kurirjev\u201d (Compagnia dei corrieri Veneti), a so kasneje, \u0161e posebno v 18. stoletju po\u0161tno slu\u017ebo zaupali zakupnikom na javni dra\u017ebi. Bene\u0161ki kurirji so pri nas obvladovali po\u0161tno dostavo z ladjami, med Koprom in Benetkami. Ker je njihova oblast temeljila, ve\u010dinoma na obvladovanju prometa po morju in so bili pomorska velesila, so ceste zanemarjali, kar je bil tipi\u010dni primer na Koprskem, kjer so po\u0161to prena\u0161ali v nahrbtniku, jezdeci, oziroma kurirji Dru\u0161tva bene\u0161kih kurirjev, oziroma postilionov na konju, saj je bila ve\u010dina cest, ki so bile v \u010dasu Rimljanov vzdr\u017eevane, \u017ee zara\u0161\u010dene, da promet z vozovi ni bil mogo\u010d. <\/p>\n\n\n\n

\"po\u0161tni<\/a>
Po\u0161tni voz s konjsko vprego in furmanom (postilioni so bili \u017ee redkej\u0161i) slikan na relaciji za Reko, okoli leta 1900<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

To\u010den datum ustanovitve prve po\u0161te v Kopru zaenkrat \u0161e ni znan, ker \u0161e niso na\u0161li ohranjenih dokumentov na to temo. Vendar se je ohranil po\u0161tni \u017eig Kopra iz leta 1761, torej je po\u0161ta delovala \u017ee v tistem \u010dasu. Koprska po\u0161ta je bila leta 1814, ko so te kraje upravljali Avstrijci, glavna po\u0161ta v Istri, saj so bile po\u0161tne zbiralnice, oziroma postaje v Piranu, Pazinu, Pore\u010du, Rovinju, Vodnjanu in Puli, podrejene koprski po\u0161ti. Sicer so kratko obdobje po\u0161to obvladovali Francozi pod Napoleonom in \u017eig Ilirske province natisnjen v Trstu na dopisnico poslano v Koper, okoli leta 1800 lahko vidimo na sliki v nadaljevanju.<\/p>\n\n\n

\n
\"po\u0161tni<\/a>
Prva dva po\u0161tna avtobusa na Primorskem, slikana v Tolminu leta 1911<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Po porazu Napolenona leta 1815, se ni veliko spremenilo, \u010deprav je po\u0161to prevzela dr\u017eava in na dra\u017ebah, ali z dekretom podelila upravljanje s po\u0161to zasebnikom. Se je pa ob\u010dutno podra\u017eila, saj so na primer leta 1824 dolo\u010dili vi\u0161ino napitnine za postiliona, v Iliriji, oziroma Kronovini Primorski, na 15 krajcarjev v srebru. Za izgubljene po\u0161iljke je po\u0161ta pla\u010dala 20 goldinarjev od\u0161kodnine, \u010de ni na\u0161la izgovora kako ne pla\u010dati od\u0161kodnine. Tudi po\u0161tnina se je podra\u017eila, a je bil izra\u010dun, le te zapleten. Po letu 1815 je bilo v Istri ustanovljeno nekaj novih po\u0161t, blizu Slovenskega dela Istre; V Buzetu, Bujah, Ilirski Bisrici in Seno\u017ee\u010dah. Na primer mestece Izola, \u0161e ni imelo svoje po\u0161te. Na Koprskem in Slovenski Istri so bile samo 2 po\u0161ti v Kopru in Piranu, s tem, da je piranska po\u0161ta spadala po koprsko po\u0161to. <\/p>\n\n\n\n

V Kopru je bil bolj skromen po\u0161tni urad, ki ga je imela v zakupu dru\u017eina Pattay, blizu nekdanje gostilne “Pri stari po\u0161ti”, v sedanju ulici OF. Furman, oziroma prevoznik Franc Mu\u0161i\u010d, je imel hlev za konje in po\u0161tni voz v stavbi, ki je bila last sester Pattay, v sedanji ulici OF \u0161t. 9. V drugi polovici 19. stoletja, dru\u017eina Pattay ni bila ve\u010d edini zakupnih po\u0161te. V ohranjenih dokumentih so, kot upravitelji po\u0161te omenjeni; Josip Pattay, Anton Mu\u0161i\u010d – Patakon in dru\u017eina Giminiano. Za koprsko po\u0161to je ohranjenih zelo malo podatkov, a zagotovo, lahko zapi\u0161emo, da so s po\u0161to v 19. stoletju, upravljale ve\u010dinoma slovenske dru\u017eine in ne samo v Kopru. Ne smemo pozabiti niti po\u0161te, ki so jo preva\u017eali z vlakom ozkotirne \u017eeleznice Pore\u010danke, kjer je vsaka postaja vlaka imela svoj \u017eig, a o tem smo \u017ee pisali.<\/p>\n\n\n\n

\"osebje<\/a>
Osebje koprske po\u0161tne uprave leta 1913. Slikano pred nekdanjim samostanom Sv. Klare, tedanjim Muzejem, kjer je danes Pokrajinski arhiv Koper.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Ena izmed pomembnih dru\u017ein, ki so imele v zakupu po\u0161to, je bila dru\u017eina Devetak s Tolminskega. Anton Devetak je imel v zakupu po\u0161to na Tolminskem in Idrijskem. Pomemben je tudi zato, ker je kupil prvi po\u0161tni avtobus, na Primorskem, na motorni pogon, leta 1911 na Dunaju. Avtobus je imel prvi dve kolesi iz trde gume, zadnji dve \u017eelezni in lu\u010di na petrolej. Kmalu je kupil \u0161e drugi avtobus, ki je bil bolj sodoben. Poleg po\u0161te je preva\u017eal tudi potnike in manj\u0161e tovore.<\/p>\n\n\n\n

Omeniti moramo po\u0161tno dinastijo Dolenc iz Proseka, saj so \u017ee leta 1757 so sklenili zakupni\u0161ko pogodbo z upravo za po\u0161to cesarstva Habsbur\u017eanov, Janezom Vencljem in grofom Paarom, za po\u0161tno postajo v Proseku pri Trstu, a so se zelo hitro raz\u0161irili in dobili v zakup po\u0161to slu\u017ebo Na Tr\u017ea\u0161kem, Kranjskem, Avstrijskem Primorju, z Istro in Kvarnerjem vred. Samo v hlevih v Trstu so Dolen\u010devi imeli 136 konj. Po\u0161tna mre\u017ea se je hitro \u0161irila in Dolen\u010devi postilioni so preva\u017eali po\u0161to vse do Pule in Reke. Neizmerno so obogateli in so kupili celo gra\u0161\u010dino Orehek pri Postojni, ki je postala glavno po\u0161tno sredi\u0161\u010de, kjer so redili konje, da so jim \u010dim manj kupovali na Hrva\u0161kem in Mad\u017earskem. Zadnji zakupnik po\u0161te v Trstu je bil o\u010de Edvarda Dolenca, dedi\u010d po\u0161tne dinastije Dolenc s Proseka. Ko je Trst pripadel Kraljevini Italiji, so Dolen\u010devi \u0161e nekaj let imeli po\u0161to v zakupu, a se je z italijansko oblastjo vse spremenilo. Kraljevina Italija, je pri\u010dela takoj z na\u010drtnim poitalijan\u010devanjem po\u0161tnih \u017eigov z imeni krajev in vsem kar spada zraven, kar se je \u0161e bolj poslab\u0161alo z vzponom fa\u0161izma na oblast. <\/p>\n\n\n\n

\n
\"po\u0161tni<\/a>
Na levi prvi bene\u0161ki po\u0161tni \u017eig Kopra iz leta 1761 in na desni \u017eig Kopra iz leta 1684<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"po\u0161tni<\/a>
Po\u0161tni \u017eig tr\u017ea\u0161ke po\u0161te iz \u010dasa Napoleonove Ilirije, na dopisnici za Koper, okoli leta 1800<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

Viri: “S po\u0161to skozi preteklost Slovenskega Primorja in Istre”, avtor dr. Fran Juri\u0161evi\u010d in razni drugi viri.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

O po\u0161ti anbot, je Boris \u017ee pisal, a vedno se najdejo \u0161e, od naju, neobjavljeni podatki in fotografije, o \u010demer pi\u0161emo tokrat. Po ohranjenih podatkih, so po\u0161to v na\u0161ih krajih uvedli \u017ee Rimljani pred ve\u010d, kot 2.000 leti. V tistih davnih \u010dasih je ena po\u0161tna povezava \u0161la od Ogleja skozi Trst, Koper, do Pule in […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11527,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[246,193],"tags":[2120,4676,9,4675,4671,103,104,4677,8,540,4674,586],"class_list":["post-11526","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-gospodarstvo","category-oblastindruzba","tag-2120","tag-anton-music","tag-capodistria","tag-devetak","tag-dolenc","tag-istra","tag-istria","tag-josip-pattay","tag-koper","tag-napoleon","tag-primorje","tag-primorska"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t