{"id":11497,"date":"2026-10-13T05:30:00","date_gmt":"2026-10-13T05:30:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11497"},"modified":"2026-09-24T07:48:54","modified_gmt":"2026-09-24T07:48:54","slug":"posta-v-preteklosti-in-zakupniki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11497","title":{"rendered":"Po\u0161ta v preteklosti in dinastija Dolenc s Proseka"},"content":{"rendered":"
\n
\"postiljon\"<\/a>
Milan Ogrizek iz Orehka pri Postojni, je bil zadnji postiljon, ki je vozil po\u0161tno ko\u010dijo. Slikano v Trstu, leta 1913, ob 70 letnici rojstva in 50 letnici slu\u017ebovanja.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Po\u0161tno slu\u017ebo so v na\u0161e kraje uvedli \u017ee Rimljani pred ve\u010d, kot 2.000 leti. V tistih davnih \u010dasih je ena po\u0161tna linija \u0161la od Ogleja skozi Trst do Pule in nazaj, druga pa je povezovala Trst s Kvarnerjem in naprej v Dalmacijo. Ceste, po\u0161tne postaje in drugo po\u0161tno infrastrukturo so morale vzdr\u017eevati in zagotavljati posamezne ob\u010dine, tudi konje za zamenjavo utrujenih \u017eivali. Po razpadu rimskega imperija so se po\u0161tne povezave zelo poslab\u0161ale in tudi ceste, so propadale, ker jih niso ve\u010d redno vzdr\u017eevali. Leta 1382 je bil Trst z okolico priklju\u010den Avstriji, medtem ko je ve\u010dji del Istre bil pod Bene\u010dani. V tem \u010dasu so Benetke bolj razvijale Koper, kot protiute\u017e Trstu, ki je kmalu postal bolj pomemben na tem podro\u010dju. Vendar, niti pod Avstrijo, kakor tudi pod Bene\u010dani, ni bilo organiziranih enotnih po\u0161tnih javnih slu\u017eb, kot je to bilo v rimskem imperiju.<\/p>\n\n\n\n

V Bentkah so v 14. stoletju ustanovili Centralno po\u0161tno upravo, ki jo je upravljalo “Dru\u0161tvo bene\u0161kih kurirjev” (Compagnia dei corrieri Veneti), a so kasneje, \u0161e posebno v 18. stoletju po\u0161tno slu\u017ebo zaupali zakupnikom na javni dra\u017ebi. Uveljavile so se dve “po\u0161tni dinastiji”, rodbina Paar in Turn-Taxis, ki sta imeli skoraj monopol nad po\u0161tno slu\u017ebo. Obe dru\u017eini sta razvijali po\u0161to, pod okriljem Habsbur\u017eanov, ko se je organiziranost po\u0161te ob\u010dutno izbolj\u0161ala. Rodbina Turn-Taxis (Torre-Tasso), je s po\u0161tno slu\u017ebo obogatela, saj je samo en po\u0161tni kurir prejemal okoli 100 goldinarjev letno. Janez Vajkard Valvazor, je opisal delovanje po\u0161te v 17. stoletju. Zapisal je, da so iz Reke v Trst kurirji prena\u0161ali po\u0161to v nahrbtniku, seveda pe\u0161, ker so se ceste zaradi ne vzdr\u017eevanja zarasle in so bile bolj steze, kot ceste. Podobno je bilo na drugih po\u0161tnih linijah v na\u0161ih krajih. S prihodom Francozov proti koncu 18. in na za\u010detku 19. stoletja so spet za\u010deli obnavljati in vzdr\u017eevati ceste, zaradi hitrih premikov vojakov. Avstrija, ki je po porazu Francozov prevzela oblast Na Tr\u017ea\u0161kem in v Istri, je obnovo in gradnjo novih cest nadaljevala, tako, da so lahko uvedli po\u0161tne ko\u010dije, s konjsko vprego. Vendar so se dogajali pogosti roparski napadi na po\u0161tne ko\u010dije, posebno na progah Trst-Reka in Trst-Postojna, kjer so doma\u010dini \u0161\u010ditili roparje, saj so bili tudi roparji iz krajev ob cesti. Sicer so roparji, pogosto napadali vozove in tovorne oslovske karavane \u017ee v 15., 16, in 17 stoletju. <\/p>\n\n\n\n

\n
\"postilion\"<\/a>
Postilion na Litografiji iz leta 1648, ki jo hranijo v “Deutsches Museum-Verkehrszentr” v Minhnu.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"postilion\"<\/a>
Postilion na znamki, ki jo je izdala po\u0161ta Slovenije leta 2020<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

Poglejmo en primer, izmed mnogih, ko so roparji napadli po\u0161tni voz, ki je prihajal iz Trsta proti Ljubljani. Oktobra 1789 je 10 roparjev napadlo po\u0161tni voz pri Planini, ki je bil na poti iz Trsta proti Ljubljani. Ubili so gr\u0161kega duhovnika, pobrali 200 zlatih cekinov in od\u0161li. Voz z ostalimi potniki, je odpeljal naprej proti Ljubljani. Roparji po\u0161tnih ko\u010dij na divjem zahodu Amerike, so bili amaterji, v primerjavi z na\u0161imi. Francoski general Marmount, je 24. marca 1910 izdal ukaz o ropih, ki ga je poslal vsem ob\u010dinam ob cesti. V ukazu je bilo zapisano, da so ob\u010dine odgovorne za vse napade roparjev na njihovem podro\u010dju in morajo povrniti, vso \u0161kodo potnikom in po\u0161tni ko\u010diji, ki je nastala ob ropu. Ob\u010dine lahko dobijo od\u0161kodnino, le v primeru \u010de roparje ujamejo in jih izro\u010dijo sodi\u0161\u010du. V glavnem jih je udaril po \u017eepu in ropi so postali zelo redki.<\/p>\n\n\n\n

Po\u0161tne ko\u010dije so proti koncu 19. stoletja, za\u010deli nadome\u0161\u010dati po\u0161tni avtobusi, a so isto\u010dasno \u0161e vedno preva\u017eali po\u0161tu tudi s po\u0161tnimi ko\u010dijami. Na prvi sliki Milan Ogrizek iz Orehka pri Postojni, je bil zadnji postiljon, ki je vozil po\u0161tno ko\u010dijo, katera je vozila na liniji Trst-Seno\u017ee\u010de-Razdrto-Postojna, slikan v Trstu leta 1913, ob 70 letnici rojstva in 50 letnici slu\u017ebovanja pri po\u0161ti. <\/p>\n\n\n

\n
\"ko\u010dija\"<\/a>
Ena izmed razli\u010dic po\u0161tne ko\u010dije na grafiki iz leta 1861<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Razvoj po\u0161te v prvi polovici 18. stoletja je avstrijska oblast izrinila po\u0161tne fevdalce kot je bila dru\u017eina Turn-Taxis in druge in po\u0161tno slu\u017ebo prevzame dr\u017eava. Po\u0161tne ko\u010dije s konjsko vprego, kot kasneje po\u0161tni avtobusi niso preva\u017eali samo po\u0161te, temve\u010d tudi razno blago in potnike, zato so bile po\u0161tne linije rentabilne in prina\u0161ale vse ve\u010dje prihodke. <\/p>\n\n\n\n

Za\u010detki po\u0161te v Trstu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot smo \u017ee zapisali je po\u0161ta v Trstu delovala \u017ee v \u010dasu Rimskega imperija, ker so glavne ceste \u0161le prav skozi mesto. Leta 1915, po porazu Napoleona, je Avstrija ustanovila novo politi\u010dno in upravno pokrajino, oziroma kronovino Astrijsko Primorje, s sede\u017eem v Trstu. S po\u0161to se ni veliko spremenilo, \u0161e vedno je imela dolo\u010dene privilegije. Po\u0161tarjev, njihovih pomo\u010dnikov, konj in vozov, niso ni mogla ob\u010dinska in dr\u017eavna oblast, vpoklicati za kakr\u0161nokoli delo. Celo ve\u010d, morali so po\u0161tarjem pomagati, \u010de so potrebovali, kakr\u0161nokoli pomo\u010d. \u010ce je na poti postiljon zatrobil v rog, so se vsi morali umakniti po\u0161tarski ko\u010diji, kot danes re\u0161ilnim vozilom in gasilcem, na primer. Avstrijska uprava, ki je podr\u017eavila po\u0161to, ki so jo pred tem imeli v fevdu po\u0161tni monopolisti, kot je bila rodbina Turn-Taxis, je kmalu uvidela, da je bolj ugodno, \u010de so za sistem po\u0161te odgovorni zasebni posamezniki. Glavna po\u0161ta v Trstu je bila, v \u010dasu nekdanje Avstrije odprta 12. decembra leta 1717. Uprava na Dunaju je Ljubljan\u010danu Sartoriju izdala dovoljenje za prevoz po\u0161te, enkrat tedensko v Trst, Gorico in Reko. Na liniji Trst – Gradec je po\u0161to prena\u0161al postilion na konju dvakrat tedensko \u017ee leta 1730. Pravice za prenos po\u0161te je po\u0161ta dobila \u0161ele leta 1784. Marija Terezija je dodelila, z dekretom, po\u0161ti v Trstu naziv glavne po\u0161te in za upravnika je bil imenovan Giovani Minelli, leta 1753. Pod po\u0161to v Trstu so v tistem \u010dasu spadale po\u0161te v avstrijskem Primorju, Istri in v Reki. V publikaciji iz leta 1855, so zapisali, da je bil v Trstu sede\u017e po\u0161te za Avstrijsko Primorje in Kranjsko (Postdirection fur’s Kustenland und Krain in Triest). Sede\u017e uprave je bil v ulici “Via della Caserma” \u0161t. 877.Brez zaposlenih v upravi je v mestu \u017ee delalo v po\u0161tnih uradih v mestu 33 uradnikov, 7 prevoznikov, 11 po\u0161tarjev in 10 drugih po\u0161tnih delavcev. \u0160e 14 ljudi je bilo zaposlenih pri telegrafski slu\u017ebi.<\/p>\n\n\n

\n
\"po\u0161tni<\/a>
Po\u0161tni avtobus, ki je vozil na liniji Trst – Bazovica-Lokev okoli leta 1900<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Dr\u017eavna uprava je po\u0161to dala v zakup uglednim in premo\u017enim dru\u017einam. V Kopru je bila to dru\u017eina Pattay in prevoznik, oziroma postiljon Franc Mu\u0161i\u010d je imel konje v hlevu sester Pattay, na primer. V Trstu, ki je bil tedaj najpomembnej\u0161e sredi\u0161\u010de Avstrijskega Primorja, a tudi skoraj stoletje nazaj, je po\u0161to obvladovala dru\u017eina Dolenc s Proseka. \u017de leta 1757 so sklenili zakupni\u0161ko pogodbo z upravo za po\u0161to cesarstva Habsbur\u017eanov, Janezom Vencljem in grofom Paarom, za po\u0161tno postajo v Proseku in vso po\u0161to, ki je prihajala iz Benetk, je moral posredovati Svetemu Ivanu Devinskemu. Tako se je z Kristjanom Dolencem za\u010dela po\u0161tarska dinastija Dolencev s Proseka. V naslednjih letih in desetletjih so postopoma prevzeli v zakup po\u0161tarske postaje, hleve in konje od Dunaja do morja. Samo v hlevih v Trstu so Dolen\u010devi imeli 136 konj. Po\u0161tna mre\u017ea se je hitro \u0161irila in Dolen\u010devi postilioni so preva\u017eali po\u0161to vse do Pule in Reke. Neizmerno so obogateli in so kupili celo gra\u0161\u010dino Orehek pri Postojni, ki je postala glavno po\u0161tno sredi\u0161\u010de, kjer so redili konje, da so jim \u010dim manj kupovali na Hrva\u0161kem in Mad\u017earskem. V \u010dasu, ko so zgradili \u017eeleznico Trst-Dunaj, je po\u0161tni promet nekoliko upadel, a kot je kasneje povedal Edvard Dolenc (imetnik in upravitelj po\u0161tnih pravic), so kmalu ugotovili, da je bil prevoz po\u0161te hitrej\u0161i z vozovi in konjeniki, kot z vlakom in promet se je spet zvi\u0161al. Edvard Dolenc je redno preva\u017eal po\u0161to, potnike in blago od Trsta proti Ljubljani, \u010deprav je bil neizmerno bogat in bi lahko u\u017eival starost na svojem gradu Orehek. Ugasnil je za vedno med svojimi 136 konji v hlevu za konje v Trstu.<\/p>\n\n\n

\n
\"aqvtopbus\"<\/a>
Fotografija potnikov in po\u0161tnih uslu\u017ebencev pred po\u0161tnim avtobusom okoli lea 1915<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zadnji zakupnik po\u0161te v Trstu je bil Edvardov o\u010de, dedi\u010d po\u0161tne dinastije Dolenc s Proseka. Ko je Trst pripadel Kraljevini Italiji, so Dolen\u010devi \u0161e nekaj let imeli po\u0161to v zakupu, a se je z italijansko oblastjo vse spremenilo. S prvimi motornimi vozili, ki jih je nekaj \u017ee pred tem preva\u017ealo po\u0161to, so pri\u0161li drugi \u010dasi, kjer so po\u0161tni avtobusi zamenjali postilione. Tudi zakupniki so kmalu izginili, saj je po\u0161to, postopoma, v celoti prevzela dr\u017eava.<\/p>\n\n\n\n

Viri: “S po\u0161to skozi preteklost Slovenskega Primorja in Istre”, avtor dr. Fran Juri\u0161evi\u010d in razni drugi viri.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Po\u0161tno slu\u017ebo so v na\u0161e kraje uvedli \u017ee Rimljani pred ve\u010d, kot 2.000 leti. V tistih davnih \u010dasih je ena po\u0161tna linija \u0161la od Ogleja skozi Trst do Pule in nazaj, druga pa je povezovala Trst s Kvarnerjem in naprej v Dalmacijo. Ceste, po\u0161tne postaje in drugo po\u0161tno infrastrukturo so morale vzdr\u017eevati in zagotavljati posamezne […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11498,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[4283],"tags":[4455,2120,9,4671,103,104,4673,82,81,4672,4670,1947,1948,40],"class_list":["post-11497","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenci-v-trstu","tag-4455","tag-2120","tag-capodistria","tag-dolenc","tag-istra","tag-istria","tag-paar","tag-posta-2","tag-posta","tag-postale","tag-postiljon","tag-prosecco","tag-prosek","tag-trst"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t