![\"Bizantinski](\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/02\/Follis-izolaska-vrata_3.jpg\")
<\/a>Tudi bizantinski bakren kovanec imenovan Folis, ki je bil najden v Kopru, na podro\u010dju Izolskih vrat, tam kjer je stavba nekdanje Kovinarske \u0161ole, je za zgodovinarje pomemben. Najden je bil v \u010dasu med obema svetovnima vojnama, a o tej najdbi zgodovinarji niso vedeli ni\u010desar, dokler ni pred pribli\u017eno 50 leti pri\u0161la v javnost novica o tej najdbi. Kovanec iz za\u010detka 10. stoletja je kon\u010dal in je \u0161e vedno v neki zasebni zbirki. Na kovancu je upodobljen Konstantin Porfirogenet in \u017eena Zoe Porfirogeneta, z dolgim gr\u0161kim kri\u017eem v rokah. Konstantin Porfirogenet je vladal Bizantinskem cesarstvu z nazivom Avgust od leta 911 do leta 959, tako je tudi najdba datirana v tisto obdobje. Zanimiv je tudi napisa na kovancu, saj se prepletata latinski in gr\u0161ki na\u010din pisanja.<\/p>\n\n\n\n
V evropskem prostoru in tudi pri nas so bili kristjani najhuj\u0161i uni\u010devalci na\u0161ega skupnega spomina, saj so v srednjem veku za\u017eigali knjige na mestnih trgih, kot hudi\u010devo delo. Z ru\u0161enjem anti\u010dnih temeljev in z zidanjem cerkva na njihovem mestu, so na\u010drtno uni\u010devali in brisali za vedno na\u0161o preteklost, ki je seveda tudi kulturna dedi\u0161\u010dina. Ustvarjali legende in pravljice, kot tista o Svetem Nazariju, da so z novimi zgodbami prekrili in skrili preteklo zgodovino.<\/p>\n\n\n
<\/a>O tem pi\u0161e tudi Kopr\u010dan Prospero Petronijo (1608-1688) v knjigi “Memorie sacre e profane dell’Istria”, ki je bila tiskana v Trstu leta 1686. Bil je zdravnik v Trstu, a potomec stare koprske dru\u017eine. Zgra\u017eal se je nad barbarskim po\u010detjem Bene\u010danov v mestu, ki so z anti\u010dnih rimljanskih templjev in drugih zgradb pobirali vse kar je bilo iz marmorja, kipe, stebre, kapitele in pokradeni marmor vgrajevali v svoje stavbe v bene\u010danskem slogu. Omenja rimski kip postavljen na Pretorsko pala\u010do in \u0161e enega podobnega, ki je stal na stebru sredi trga Brolo. Zgra\u017eal se je uni\u010denja velikega rimskega spomenika na prostoru, kjer je sedaj sede\u017e \u0160kofije. Kritizira \u0160kofa Ingeniera, ki je leta 1580 rimski spomenik zravnal s tlemi in dal tja postaviti kip v spomin na pape\u017ea Gregoria XIII. \u0160e bolj je bil jezen na graditelje koprske stolne cerkve, ker so razstavili in uni\u010dili grobnico visokega sve\u010denika boginje Kibele z imenom Lucio Publitio Archigallo. Grobnica je bila okra\u0161ena z kipi levov in glavami \u017eivali. S kamenjem grobnice so zgradili en portal, oziroma vhod v cerkev. O templju boginje Kibele, ki je stal na mestu sedanje stolne cerkve smo \u017ee pisali tukaj –><\/a><\/p>\n\n\n