{"id":11475,"date":"2026-11-05T05:35:00","date_gmt":"2026-11-05T05:35:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11475"},"modified":"2026-09-21T07:04:45","modified_gmt":"2026-09-21T07:04:45","slug":"neplemenita-plemiska-druzina-vittori","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11475","title":{"rendered":"Spor med Krkav\u010dami in dru\u017eino Vittori"},"content":{"rendered":"
\n
\"Krkav\u010de\"<\/a>
Vas Krkav\u010de okoli leta 1955. Fotografija Turisti\u010dnem vestniku leta 1956, avtor F. Planina<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vsepovsod, v starem mestnem jedru videvamo pala\u010de in doprsne kipe nekdanjih bene\u010danskih oblastnikov in bogata\u0161ev, ki jim pravijo plemi\u010di, \u010deprav niti pribli\u017eno niso bili plemeniti. Pisci opevajo pala\u010de in oblastnike iz ve\u010d sto letne bene\u010danske okupacije Istre. A Kot sem \u017ee nekajkrat zapisal, ni sporno kar pi\u0161ejo, temve\u010d tisto kar zamol\u010dijo. Zaradi zamol\u010dane zgodovine, dobi ve\u010dina bralcev, ali gledalcev dokumentarcev, napa\u010den, da ne re\u010dem fake vpogled v pretekle \u010dase. Pisci mimogrede spustijo del zgodovine, ko so bene\u010danski pirati redno napadali istrska mesta in vasi in jih izropali. \u0160ele kasneje, ko so imeli vi\u0161ek plena in bolj\u0161e tovorne ladje, so postali trgovci. Z izjemnimi zaslu\u017eki trgovanja, so zgradili voja\u0161ke galeje in opremili vojsko. Ko so postali dovolj bogati z mo\u010dnim vojnim ladjevjem, niso pozabili na Istro, ki so jo par stoletij plenili. Z dogovori (beri gro\u017enjami) so postopoma okupirali in si prilastili velik del Istre. Prilastili so si zemljo in celo vasi, ki so jih delili v fevd, priseljenim novope\u010denim bene\u010danskim oblastnikom v Istrskih mestih. Pravijo, da je bila tabot mi\u017eerija (takrat rev\u0161\u010dina), da so bili Slovenci v vaseh koprske ob\u010dine, ve\u010dkrat la\u010dni, kot siti. \u0160e res je, ker so morali novim od Bene\u010danov postavljenim in potrjenim plemi\u010dem, pla\u010devati desetino pridelkov, a kar je \u0161e ostalo so pobrali duhovniki v posameznih farah, pa \u0161e \u0161kof in koprski samostani so pristavili svoj lon\u010dek. \u010ceprav so delali od jutra do mraka in imeli obilen pridelek, so bili la\u010dni. \u017dupani in predstavniki slovenskih vasi so se, zaradi vse ve\u010djih zahtev mestne gospode, prito\u017eevali Velikem svetu desetih, v Benetkah, a so bile skoraj vse prito\u017ebe zavrnjene. O tem, oziroma o ve\u010d sto letnemu sporu med koprsko dru\u017eino Vitori in Krkav\u010dami, v nadaljevanju.<\/p>\n\n\n

\n
\"krkav\u010de\"<\/a>
Franciscejski zemljevid vasi Krkav\u010de leta 1819. Izvirnik hranijo v italijanskem dr\u017eavnem arhivu v Trstu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Medtem, ko turisti ob\u010dudujejo bene\u010danske pala\u010de v Kopru in poslu\u0161ajo zgodbe o plemi\u0161ki dru\u017einah in njihovih pala\u010dah, se nih\u010de ne vpra\u0161a kje so vzeli \u0161olde za prekrasne pala\u010de, so mogo\u010de vzeli kredit na banki, kot to po\u010dnemo danes za nakup skromnega stanovanja, seveda \u010de smo kreditno spodobni. Seveda ne, saj so tudi najbolj butasti sinovi fevdalne gospode iz mest, podedovali posestva, pala\u010de in denar. Tako je ista dru\u017eina imela v posesti premo\u017eenje, ki se je iz stoletja v stoletje, ve\u010dinoma, pove\u010devalo. Iz posestev in vasi iz okolice Kopra in od drugje, jim je stalno pritekala desetina vsega kar so kmetje pridelali in ne samo desetina, ker so z leti zahtevali vedno ve\u010d. To lahko preberemo v ve\u010d starih dokumentih od 15. stoletja naprej. Nekateri so v lasti posameznikov, drugi so v krajevnih in dr\u017eavnih arhivih.<\/p>\n\n\n\n

Oglejmo si primer ve\u010d kot 200 letnega spora med \u017eupani (zupani) vasi Krkav\u010de in veleposestni\u0161ko dru\u017eino Vittori iz Kopra. Dedi\u010di po Bon de Vettore Justinapolitano so se, 5. januarja leta 1540, sklicevali na listino iz 23. februarja leta 1446, ko je njihov prednik in njegovi dedi\u010di pridobil pravice vasi Sveti Peter in celotnega ozemlja te vasi, ki naj bi jim prina\u0161a prihodek 60 dukatov. Francesco Vittori, njegovi bratje in ne\u010dak Lorenzo, dedi\u010di po pokojnem Bon de Vettore Justinopolitano, uveljavljajo pravico do dav\u010dnih dohodkov in desetine vasi Sveti Peter in vsega ozemlja te vasi. Tedanji koprski podesta in kapitan Kopra, je ugodil pro\u0161nji in v obrazlo\u017eitvi zapisal, da ima, zvest in zaslu\u017een ob\u010dan Kopra Z. Battista de Vittore, pravico do desetine od vseh pridelkov vasi Sveti Peter, ki je ocenjena 60 dukatov letno in \u0161e 10 dukatov dodatno. Odlo\u010dba velja od od februarja 1540 dalje, tudi ta vse dedi\u010de, omenjenega Kopr\u010dana. (Dokument v katerem pi\u0161e \u0161e veliko ve\u010d, je iz arhiva dru\u017eine Benedetti iz Savudrije).<\/p>\n\n\n

\n
\"vittori\"<\/a>
Hi\u0161a, neko\u010d pala\u010da dru\u017eine Vittori v Kopru. Vir slike Visit-Koper.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Krkav\u0161ki \u017eupan Lovrec Goja (Laurentius Gogia Villae Cacauzze) je bil 13 junija leta 1566 izpra\u0161an, pod prisego, o stanju ljudi, \u017eivali in kmetijskih pridelkov v \u017eupi Krkav\u010de in \u0161e posebno v Svetem Petru, katerega va\u0161\u010dani so bili vedno uporni, oziroma so se upirali oblastem pri pla\u010devanju desetine in drugih davkov. Ker je vsako leto, po mnenju koprske gospode Vittori, bilo dostavljeno manj p\u0161enice, vina, olja, jan\u010dkov, ovc, itd, je moral pred Matheom uradnikom Justinoopolisa, pojasnit zakaj je to tega pri\u0161lo in opisat trenutno stanje ob\u010dine Krkav\u010de s Svetim Petrom vred. V glavnem so uradnika zanimali le prihodki va\u0161\u010danov. \u017dupan Lovrenc je povedal, da ne more na\u0161tet prihodkov za vsako leto, v preteklost, ker je bila letina nekatera leta dobra, druga pa slaba, zaradi vremena in drugih razlogov. Ko je bil vpra\u0161an o olju, je povedal, da so morali oddati povpre\u010dno po \u0161tiri urne (bene\u010danska urna je 54 litrov olja, urna za vino je merila 64 do 100 litrov, odvisno od kraja) olja in da je bila vsaka urna vredna 100 lir. Lovrenc je povedal, da je vas za desetino oddala veliko razli\u010dnih stvari. Med drugim vino, olje, p\u0161enico in vse kar zraste in se rodi na ozemlju vasi. Na vpra\u0161anje, koliko je bilo oddanega vina letno, je odgovoril; od 30 do 40 urn vina, odvisno od letine. Ker je ena bene\u010danska urna za vino vsebovala 64 litrov, so oddali za desetino od 1.920 do 2.560 litrov vina letno. Ko je bil vpra\u0161an, komu so pla\u010dali desetino, je povedal, da je desetino prejel Zuane de Vittori in njegovi bratje. Po zaklju\u010dku izpra\u0161evanja, je koprski uradnik odlo\u010dil in zapisal, da mora vas Krkav\u010de vsako leto pla\u010devati desetino v olju, \u017eivalih in od vsega kar zraste in se rodi na ozemlju Krkav\u010d.<\/p>\n\n\n\n

\"Krkav\u010de\"<\/a>
Zemljevid Krkav\u010d iz Franciscejskega katastra iz leta 1819. Zemljevid hranijo v italijanskem dr\u017eavnem arhivu v Trstu.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Da ne bom predolg, naj povem, da so se med Krkav\u010dami in dru\u017eino Vettori v treh stoletjih zvrstile mnoge pavde, ker so se izvoljeni \u017eupani Krkav\u010d prito\u017eevali bene\u0161kemu do\u017eu in velikemu svetu v Benetkah, da jih dru\u017eina Vettori obremenjuje z novimi dajatvami, tudi takimi, ki jih ji desetletja pred pravdo niso pla\u010devali. Roka, roko umije pravijo in zato so bile pravde Krkav\u010d, ve\u010dinoma zavrnjene, oziroma izgubljene.<\/p>\n\n\n\n

Konec fevdalizma, ko so leta 1848 z mar\u010dno revolucijo, v Avstrijskem cesarstvu uradno odpravili fevdalni sistem in podlo\u017eni\u0161tvo, so se slovenske vasi otresle velikega bremena desetine in oblasti koprskih neplemenitih plemi\u0161kih dru\u017ein. Plemstvo je v Slovenski Istri dokon\u010dno izgubilo svojo ve\u010dstoletno upravno, sodno in dav\u010dno oblast nad okoli\u0161kimi podlo\u017eniki in va\u0161ko zemljo. S tem zakonom, ki sta ga med mar\u010dno revolucijo potrdila avstrijski parlament in cesar Ferdinand I., je bilo odpravljeno tla\u010danstvo, kmetje pa so postali osebno svobodni in lastniki zemlje, ki so jo obdelovali. To o lastnini zemlje na Koprskem ni bilo kot bi moralo biti po zakonu. Ve\u010dino zemlje je ostalo v lasti koprske gospode in marsikateri kmet, se je iz tla\u010dana prelevil v kolona, kar je sicer bilo bolje, a ne pravi\u010dno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vsepovsod, v starem mestnem jedru videvamo pala\u010de in doprsne kipe nekdanjih bene\u010danskih oblastnikov in bogata\u0161ev, ki jim pravijo plemi\u010di, \u010deprav niti pribli\u017eno niso bili plemeniti. Pisci opevajo pala\u010de in oblastnike iz ve\u010d sto letne bene\u010danske okupacije Istre. A Kot sem \u017ee nekajkrat zapisal, ni sporno kar pi\u0161ejo, temve\u010d tisto kar zamol\u010dijo. Zaradi zamol\u010dane zgodovine, dobi […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11477,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[193,57],"tags":[4667,103,104,1211,547,4669],"class_list":["post-11475","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-oblastindruzba","category-vasi","tag-carcauze","tag-istra","tag-istria","tag-krkavce","tag-vittori","tag-zupano"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t