Na pogori\u0161\u010du slovenskega \u0161olstva je po 26 letih italijanskega nacionalisti\u010dnega terorja, v Kopru 4. oktobra nastala Slovenska osnovna \u0161ola, v zelo te\u017ekih pogojih. Danes Italijani \u0161irijo la\u017eno preteklost, saj pravijo, da je za teror nad Slovenci kriv izklju\u010dno fa\u0161izem, kar seveda ne dr\u017ei. V Kopru so italijanski iredentisti \u017ee v \u010dasu Avstro Ogrske \u0161irili sovra\u0161tvo proti Slovencem in po kon\u010dani 1. Svetovni vojni, je bila, \u017ee pod za\u010dasno oblastjo Kraljevine Italije, leta 1919 ukinjena slovenska osnovna \u0161ola v Kopru. Pod italijanskim fa\u0161isti\u010dnim re\u017eimom so prepovedali uporabo slovenskega jezika v javnosti in za\u010deli z na\u010drtovanim etni\u010dnim \u010di\u0161\u010denjem. Na sre\u010do so jim slovenski, italijanski in jugoslovanski partizani to prepre\u010dili. Brez izobra\u017eevanja v svojem jeziku, narod izgine iz zgodovine in se asimilira, zato je temelj obstanka nekega naroda \u0161olstvo. Na kar celo danes oblast pozablja in \u0161olstvo zanemarja.<\/p>\n\n\n\n
Oktobra leta 1945, ko se je v mestu ustanovila slovenska osnovna \u0161ola, predhodnica Janka Premrla Vojka, so bile na podro\u010dju \u0161olstva razmere skoraj brezupne. Po 26 letih od zaprtja Criril Metodove osnovne \u0161ole in temeljitega uni\u010devanja vsega kar je bilo slovenskega, ni bilo slovenskih u\u010diteljev, ni bilo slovenskih u\u010dbenikov, niti klopi, stolov in primernih prostorov. Prvi ravnatelj Albin Bubni\u010d (1. slika) je imel velike te\u017eave, saj celo u\u010denci niso imeli niti primerne obleke in obutve. V prostorih nekdanje italijanske mornari\u0161ke \u0161ole so u\u010denci pri\u010deli pouk v 1., 2., 3. in 4. razredu osnovne \u0161ole. Vpisalo se je 88 u\u010dencev. Ve\u010dinoma so bili otroci kolonov, majhnih posestnikov in koprskih uradnikov. Veliko otrok je skoraj pozabilo svoj jezik, saj se ga niso u\u010dili, ker je bil pod italijansko oblastjo slovenski jezik preganjan.<\/p>\n\n\n\n
U\u010dilnice so bile v prvem nadstropju, a ni bilo u\u010dil, ne omar za u\u010dne pripomo\u010dke, v enem razredu ni bilo table, stoli in \u0161olske mize previsoke za mal\u010dke iz 1. in 2. razreda. Drugi ravnatelj Bogomir \u010cerneka (2. slika) je med leti 1946 – 1947 nadaljeval pionirsko delo. Med drugim so leta 1947, pod njegovim vodstvom ustanovili Pionirsko organizacijo. Prvo leto so bile samo 2 u\u010diteljici in ravnatelj Albin Bubni\u010d, ki je u\u010dil zdru\u017eena 3. in 4. razred (21 u\u010dencev). Valerija Berneti\u010d je u\u010dila 1. razred s 45 u\u010denci, Julija Hladnik pa 2. razred s 21. u\u010denci. U\u010diteljski zbor je v \u0161olskem letu 1948-1949 \u0161tel 4 u\u010ditelje skupaj z ravnateljem z imenom Adam Sardo\u010d, ki je pou\u010deval 2. razred (5. slika).<\/p>\n\n\n\n
Tak\u0161no napol izredno stanje se je nadaljevalo vse do leta 3. marca 1951, ko je bila otvoritev nove \u0161ole, na mestu nekdanjih nekdanjih zaporov.<\/p>\n\n\n\n
Nadaljevanje sledi…<\/p>\n\n\n
![\"Anton](\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/02\/Ravnatelj-prvi-Albin-Bubnic-1945-1946.jpg?gid=24\" "\\"Albin")
<\/div>