{"id":11340,"date":"2026-10-24T05:53:00","date_gmt":"2026-10-24T05:53:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11340"},"modified":"2026-09-07T18:37:32","modified_gmt":"2026-09-07T18:37:32","slug":"15-000-francoskih-vojakov-v-pradah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11340","title":{"rendered":"Tabor 15.000 francoskih vojakov v Pradah"},"content":{"rendered":"\n

Najprej nekaj besed o naselju Prade, ki ga v \u010dasu, ko se na\u0161e kraje zasedli Francozi \u0161e ni bilo, kar lahko vidimo tudi na Fransciscejskem katastrskem zemljevidu iz leta 1818 (2. slika), bili so vinogradi, olj\u010dniki, murve, travniki in njive z \u017eitom, ovsom, je\u010dmenom in drugimi posevki. Kot vidimo na zemljevidu se je kraj \u017ee tedaj imenoval Prade, na podro\u010dju katastrske ob\u010dine Lazaret. Tudi na voja\u0161kem zemljevidu Habsbur\u017eanov med leti 1821 – 1824 (3. slika), \u0161e ni naselja Prade. Na nem\u0161ki voja\u0161ki specialki iz leta 1943, pa je majhno naselje, oziroma strnjena skupina stavb \u017ee vidna kot naselje Prade. Iz ohranjenih zemljevidov, je tudi jasno, da naselje Prade, ni nastalo iz ozemlja naselja Bertoki leta 1989, kot ponekod pi\u0161e. To dokazuje tudi nem\u0161ki voja\u0161ki zemljevid iz leta 1943 (4. slika), kjer je naselje Prade \u017ee vpisano, nekje na sredini med Bertoki in Pobegi. Kot smo \u017ee zapisali, so Prade nastale na ozemlju, ki je imelo tudi leta 1812 in tudi prej, ime Prade. Izvor imena ni znan, a zgodovinarji domnevajo, da je toponim “Prade”, nastal iz gr\u0161kega \u043b\u0440at\u00f3s, iz latinskega pratum (travnik), ali iz furlanskega pradis. Glede, na to, da so pred prihodom Bene\u010danov v te kraje, par stoletij govorili reto-romansko, oziroma ladinsko in slovensko, je najverjetnej\u0161i izvor imena iz ladinske, tudi furlanske besede “pradis” (travnik). Skozi podro\u010dje Prad, je vodila starodavna rimska cesta, ki je potekala od Ogleja do Pule, na kar nas spominja toponimi kraja Cesariano (Caesari – \u010ce\u017earji) na vzhodu.<\/p>\n\n\n\n

\"Napoleonovi<\/a>
Kolona vojakov Napoleona (Francozov) koraka iz Kopra proti \u0160kocjanu in Pradam leta1806. Okoli sto let mlaj\u0161o fotografijo sem izostril in pobarval, ker se vhod v mesto ni veliko spreminjal od leta 1806 do 1906. Naro\u010dil AI -umetni inteligenci naj mi na cesto postavi kolono Napoleonovih vojakov. Tako si lahko pribli\u017eno predstavljamo, kako je zgledalo, ko so francoski vojaki odhajali iz Kopra proti Pradam.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

Prihod Francozov v Prade<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nekega son\u010dnega dne, aprila meseca leta 1806, je grof Nicolo Borisi sedel na kamnu pred svojo vilo v Pradah, si hladil ret in po\u010dasi pipal \u0161panjolet (kadil cigareto – \u0160panci so za\u010deli izdelovati prve cigarete \u017ee sredi 17. stoletja, zato poimenovanje \u0161panjolet), ter gledal v daljavo preko svoje ob\u0161irne posesti. V daljavi se je nad tlemi dvigal prah, kmalu je opazil skupino konjenikov v galopu, ki so se mu pribli\u017eevali po drevoredu obkro\u017eenem z drevesi murv (Bela murva – Morus alba<\/em> L.). Ko jih je videl, kako se pribli\u017eujejo je \u017ee slutil razlog obiska. Namre\u010d v okolici so kro\u017eile govorice, da Francozi, ki so okupirali podro\u010dje Kopra, i\u0161\u010dejo primeren prostor za voja\u0161ko tabori\u0161\u010de. <\/p>\n\n\n\n

Ko so prijahali do grofa, so s konjev razjahali 4 voja\u0161ki oficirji in 4 in\u017eenirji, ki jih je vljudno sprejel. Ko so mu razlo\u017eili, da so pri\u0161li zaradi voja\u0161kega tabora, ki ga \u017eelijo urediti na njegovem zemlji\u0161\u010du, jim je razlo\u017eil kak\u0161na \u0161koda bi s tem nastala in kaj bi on za to prejel od francoskih oblasti. Obljubili so mu, da bo dobil izpla\u010danih 100.000 frankov ve\u010d, kot \u0161koda, ki bo nastala. Ni imel izbire, sprejel je ponudbo, saj je vedel, da, \u010de ne pristane, mu bodo posestvo zaplenili. Izmerili so veliko posestvo in narisali zemljevid, nato so pod ve\u010der odjahali proti Kopru. Tri dni kasneje je na grofovo posestvo pri\u0161lo 10.000 francoskih vojakov, opremljenih z \u017eagami, krampi in sekirami, s katerimi so posekali vse trte v vinogradih, oljke , murve in vse ostalo, kar je raslo v nasadi in posestvo zravnali s tlemi. Konje in druge \u017eivali so spustili v polja z \u017eitom, ovsom in je\u010dmenom, da so se napasli, preden so tudi ta polja zravnali s tlemi. Posestva prakti\u010dno ni bilo ve\u010d, le \u0161e poravnan zemlja na kateri so za\u010deli postavljati tabori\u0161\u010de. <\/p>\n\n\n\n

\"Prade\"<\/a>
Zemljevid Faranciscejskega katastra iz leta 1818, ko na podro\u010dju Prade, \u0161e ni bilo dana\u0161njega naselja Prade.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Na temeljih iz kamna, je skoraj \u010dez no\u010d zraslo 960 barak. Razporejene so bile na treh lokacijah: 880 na posesti Borisi, 20 na zemlji\u0161\u010du kmeta Bordona in 40 na posesti grofa Porcie. Vse so imele pravokoten tloris, ter zidove, zgrajene v tehniki suhega zidu. Postavljene so bile v dveh vzporednih vrstah, ki jih je v smeri od vzhoda proti zahodu lo\u010devala \u0161iroka cesta. Med posameznimi barakami je bil le tri \u010devlje \u0161irok razmik. Zgrajene so bile tako, da so lahko sprejele po 12 vojakov in enega pod\u010dastnika; vsaka je imela svoja vrata in okno. Zunanjost so premazali z ga\u0161enim apnom, da so bile bele barve, nekatere pa so ometali z rde\u010do zemljo, pripeljano Istre. Konstrukcijo za streho so zgradili iz lesa pripeljanega iz okolice Motovuna, streho pa so pokrili s travo, zato so od dale\u010d barake zgledale kot travniki. Kmalu se je kritina izkazala, kot napa\u010dna izbira, saj je strehe tretjine barak mo\u010dno de\u017eevje popolnoma uni\u010dilo. Problem so re\u0161ili, tako, da so po morju pripeljali mo\u010dvirsko slamo iz okolice Akvileje in Barbane, in z njo znova prekrivali po\u0161kodovane strehe.<\/p>\n\n\n

\n
\"1921\"<\/a>
Voja\u0161ki zemljevid Habsburg\u0161kega Imperija med leti 1821-1824. Izrez iz ve\u010djega zemljevida.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Za prvima vrstama barak sta v dveh linijah stala \u0161e dva niza objektov enake velikosti in oblik. Ti so bili namenjeni nastanitvi \u010dastnikov (poro\u010dnikov) ter trgovcev s hrano in pija\u010do. Trgovci so s svojo dejavnostjo dobro slu\u017eili, zlasti s prodajo piva, \u017eganih pija\u010d ter izbranih sladkih in \u017elahtnih vin, med katerimi so prednja\u010dili refo\u0161k, mu\u0161kat, malvazija, pinela in pikolit.<\/p>\n\n\n\n

V tabori\u0161\u010du, kjer je bilo ve\u010d tiso\u010d vojakov, so ob\u010dasno razsajale bolezni. V Pradah je med vojaki tifus, ki je pusto\u0161il v Kopru (Capo d’Istria), bil bolj redek in so bili vojaki ve\u010dinoma zdravi. V mesecu juliju pa se je, zaradi ponavljajo\u010dih se nalivov, ki so uni\u010dili strehe voja\u0161nic, spet raz\u0161iril in prisilili, da so se vojaki in \u010dastniki z preselili v bli\u017enje kme\u010dke hi\u0161e ter v vasi Bertoki, Pobegi in \u010ce\u017earji. Zaradi oku\u017eenosti vojakov s tifusom, je vrhovni poveljnik general Seras od istrskega prefekta, viteza Calafatija, zahteval ustrezen prostor za bolni\u0161nico. Calafati je, ne da bi vpra\u0161al lastnico Mario, vdovo po Nicoloju de Madonizzi, izbral nekdanji benediktinski samostan sv. Nikolaja v takratni Oltri, dana\u0161njem Ankaranu, kjer je za\u010dela delovati voja\u0161ka bolni\u0161nica. <\/p>\n\n\n\n

Po odhodu vojakov je in\u017eenir Vitaleschi iz Direktorata za gradbeni\u0161tvo z glavnim in\u017eenirjem Vidalijem ocenil \u0161kodo na 22.000 frankov. V taboru napoleonove vojske je bilo od 14.000 do 16.000 vojakov, vendar so kronisti, ki so pisali za takratne publikacije ocenili, da jih je bilo 20.000, kar je verjetno pretirano, vendar tega ne moremo vedeti. Potomci koprskega grofa Nikoloja Borisi, \u010digar dru\u017eina je izvirala iz Albanije, so skromno od\u0161kodnino, neprimerljivo z nastalo \u0161kodo, prejeli \u0161ele \u010dez osem let, \u010deprav jim je bil obljubljen sanjski znesek v frankih, ostali lastniki pa prakti\u010dno ni\u010d. <\/p>\n\n\n

\n
\"1943\"<\/a>
Nem\u0161ki voja\u0161ki zemljevid iz leta 1943, ko je \u017ee nastalo majhno naselje Prade.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
\n\n\n\n

Vir:
Memorie storiche di Gedeone Pusterla – L’accampamento militare in Prade nel 1806
Objavljeno v publikaciji “La Concordia Almanacco Istriano”
Tiskano v tiskarni Cobol & Priora v Kopru leta 1892<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Najprej nekaj besed o naselju Prade, ki ga v \u010dasu, ko se na\u0161e kraje zasedli Francozi \u0161e ni bilo, kar lahko vidimo tudi na Fransciscejskem katastrskem zemljevidu iz leta 1818 (2. slika), bili so vinogradi, olj\u010dniki, murve, travniki in njive z \u017eitom, ovsom, je\u010dmenom in drugimi posevki. Kot vidimo na zemljevidu se je kraj \u017ee […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11345,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[193,57],"tags":[1609,4607,9,4609,8,4608,927,4604,4605,4610],"class_list":["post-11340","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-oblastindruzba","category-vasi","tag-1609","tag-borisi","tag-capodistria","tag-gelso","tag-koper","tag-mujrva","tag-prade","tag-prato","tag-pratum","tag-spanjolet"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t