{"id":11323,"date":"2026-09-11T05:16:00","date_gmt":"2026-09-11T05:16:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11323"},"modified":"2026-09-05T08:51:23","modified_gmt":"2026-09-05T08:51:23","slug":"znamka-nose-trzaske-okolice-z-napako","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11323","title":{"rendered":"Znamka no\u0161e tr\u017ea\u0161ke okolice z napako"},"content":{"rendered":"\n

Slovenci na potrebujemo tujcev, da bi izkrivljali in potvarjali na\u0161o kulturno zgodovino, imamo dovolj svojih “strokovnjakov”. Pravijo, da, kdor dela, gre\u0161i in tudi najbolj\u0161i delajo napake. Poglejmo ovitek prvega dne in znamko “Ljudska no\u0161a iz tr\u017ea\u0161ke okolice”, izdano pri Po\u0161ti Slovenije 31. januarja 2014. Dr. Bojan Knific se je podpisal pod opis znamke, a bolje, da se ne bi, saj so podatki, ki jih je navedel delno napa\u010dni. To se ponavadi zgodi, \u010de ne preverja\u0161 virov. <\/p>\n\n\n\n

\"Linassi\"<\/a>
Barvna litografija, ki jo je objavila tiskarna Linassi iz Trsta okoli leta 1960. Leva slika, oziroma akvarel avtorja Carl Goebel der J\u00fcngere (1824\u20131899) je iz leta 1853, kar tiskarna Linassi ni napisala in “gospo iz Kontovela”, preimenovala v “Mandriana” (kmetica iz okolice Trsta).<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Namre\u010d v opisu znamke pi\u0161e, da so za oblikovanje znamke uporabili dve \u010drno beli litografiji, objavljeni v publikaciji “\u010carobna nit : ljudska no\u0161a Slovencev od Trsta do Kanalske doline”, avtorjev folklorna skupina Stu ledi iz leta 2002. Dr. Knific je napisal, da je avtor \u010drno belih litografij A. De Castro, kar seveda ne dr\u017ei. Avtor leve risbe z dekletom v prazni\u010dni no\u0161i, je Carl Goebel der J\u00fcngere (1824\u20131899) in ta njegov barvni akvarel iz leta 1853, z naslovom \u201cGospa iz Kontovela\u201d, smo tukaj \u017ee objavili. Tiskarna Linassi iz Trsta si je “sposodila” njegov akvarel in ga skupaj z desno sliko Slovenca v prazni\u010dni no\u0161i, objavila leta 1860, ne da bi navedla avtorja “gospe iz Kontovela”. Celo ve\u010d preimenovala je “gospo iz Kontovela” mlekarico iz Kontovela v “Mandriana” (kmetica iz okolice Trsta). <\/p>\n\n\n\n

\n
\"znamka\"<\/a>
Znamka “Ljudska no\u0161a iz tr\u017ea\u0161ke okolice” izdana pri Po\u0161ti Slovenije leta 2014.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"znamka\"<\/a>
Znamka “Ljudska no\u0161a iz tr\u017ea\u0161ke okolice” izdana pri Po\u0161ti Slovenije leta 2014, kjer sem napako oblikovalca obkro\u017eil s plavim krogom.<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

In to \u0161e ni vse. Oblikovalec znamke, je, kot je napisal Dr. Bojan Knific, uporabil \u010drno belo reprodukcijo iz publikacije “\u010carobna nit” iz leta 2002, \u010deprav je tiskarna Linassi v Trstu natisnila barvno litografijo leta 1860, na prvi sliki. V opisu znamke je napisano: “barvna interpretacija in predelava je delo Davida Fartka”. Oblikovalec je vzel mlekarico iz Kontovela narisano na akvarelu iz leta 1853, seveda \u010drno belo natisnjeno leta 2002, brez navedbe avtorja in Slovenca v prazni\u010dnem obla\u010dilu z desne slike (1. slika) in iz obeh sestavil novo. Ker ni imel na razpolago izvirnih barvnih litografij, a skoraj zagotovo ni vedel, da obstajajo, je \u010drno belo sliko, sestavljeno iz dveh omenjenih, pobarval in naredil napako, ki je \u017eal \u0161la v tisk skupaj z znamko. Kot lahko vidimo na izvirnem akvarelu in na izvirni barvni litografiji tiskarne Linassi, ima mlekarica kovinsko posodo za mleko, a David Fratek, je posodo pobarval v barvi blaga njene jakete (suknji\u010da), da izgleda, kot del obleke in ne kot posoda za mleko. Pri majhni znamki nih\u010de niti ne opazi, da ima mlekarica posodo za mleko. Sumim, da je ni pobarval ro\u010dno, temve\u010d je uporabil AI. Namre\u010d, da je posoda, kot podalj\u0161ek obla\u010dila, je tipi\u010dna napaka, ki jo je naredila umetna inteligenca pri obdelavi in barvanju \u010drno bele slike. <\/p>\n\n\n

\n
\"spominski<\/a>
Ovitek prvega dne Ljudske no\u0161e iz tr\u017ea\u0161ke okolice. Izdala Po\u0161ta Slovenije 31. 01. 2014<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Napake na znamkah, so sicer zelo iskane med filatelisti in pove\u010dajo vrednost znamke pri zbiralcih, ne koristi pa promociji na\u0161e kulturne dedi\u0161\u010dine, kve\u010djemu jo siroma\u0161i in sramoti tiste na\u0161e vrhunske oblikovalce, ki jih ni malo. David Fartek, zagotovo ne sodi med vrhunske, kve\u010djemu nasprotno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Slovenci na potrebujemo tujcev, da bi izkrivljali in potvarjali na\u0161o kulturno zgodovino, imamo dovolj svojih “strokovnjakov”. Pravijo, da, kdor dela, gre\u0161i in tudi najbolj\u0161i delajo napake. Poglejmo ovitek prvega dne in znamko “Ljudska no\u0161a iz tr\u017ea\u0161ke okolice”, izdano pri Po\u0161ti Slovenije 31. januarja 2014. Dr. Bojan Knific se je podpisal pod opis znamke, a bolje, […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11324,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[4283],"tags":[4603,4447,4602,4599,4331,4601,40,4600],"class_list":["post-11323","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenci-v-trstu","tag-4603","tag-4447","tag-fartek","tag-jaketa","tag-narodna-nosa","tag-nosa","tag-trst","tag-znamka"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t