{"id":11282,"date":"2026-09-09T05:15:00","date_gmt":"2026-09-09T05:15:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11282"},"modified":"2026-08-31T06:55:34","modified_gmt":"2026-08-31T06:55:34","slug":"ladjedelnica-svetega-marka-1870","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11282","title":{"rendered":"Ladjedelnica Svetega Marka 1870"},"content":{"rendered":"\n

Ladjedelnico Svetega Marka (Cantiere San Marco) je marca 1840<\/strong> uradno ustanovil bene\u0161ki ladjedelni\u010dar Gaspare Tonello. To ni bil ve\u010d klasi\u010den “\u0161kver” (obrtni\u0161ka ladjedelnica), ampak prvi primer na\u010drtnega industrijskega pristopa k gradnji ladij v Trstu. Na za\u010detku so gradili predvsem velike lesene trgovske ladje in prve parnike na kolesa z lesenim trupom. <\/p>\n\n\n\n

V ladjedelnici Svetega Marka je na\u0161lo delo veliko Slovencev in Italijanov iz Trsta in okoli\u0161kih vasi, kar je po\u010dasi spreminjalo njihov na\u010din \u017eivljenja in razmi\u0161ljanja. Na grafiki vidimo v desnem kotu spodaj dva tr\u017ea\u0161ka Slovenca s tipi\u010dnim pokrivalom frkindi\u0161em (caregon). V ozadju zgoraj desno, na hribu, je vidna vas \u0160kedenj (Servola).<\/p>\n\n\n\n

\"sveti<\/a>
Ladjedelnica Svetega Marka (Cantiere San Marco, na grafiki miz leta 1870). Desno spodaj 2 slovenca s tipi\u010dnim pokrivalom frkindi\u0161em (caregon), v ozadju na hribu se vidi vas \u0160kedenj.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Leta 1846 sta nem\u0161ka brata Strudhoff v bli\u017eini odprla veliko strojno delavnico, kar je omogo\u010dilo lokalno proizvodnjo parnih strojev za ladje, namesto da bi jih uva\u017eali iz Anglije.<\/p>\n\n\n\n

Da bi zdru\u017eili gradnjo trupov in proizvodnjo parnih pogonskih strojev, se je ladjedelnica San Marco, leta 1857 zdru\u017eila s strojno tovarno Fabbrica Macchine Sant’Andrea in ladjedelnico San Rocco v Miljah (Muggia). Nastala je dru\u017eba Stabilimento Tecnico Triestino (STT), najve\u010dji ladjedelni\u0161ki koncern v imperiju.<\/p>\n\n\n\n

Do leta 1880 je kovano \u017eelezo pri gradnji trupov za\u010delo zamenjevati la\u017eje in mo\u010dnej\u0161e valjano jeklo. Kolesne parnike so za\u010deli spodrivati u\u010dinkovitej\u0161i parniki na vijak (propeler). Parni stroji so postali izjemno kompleksni (parni stroji z dvojno in trojno ekspanzijo), kar je drasti\u010dno zmanj\u0161alo porabo premoga in ladjam omogo\u010dilo dalj\u0161e \u010dezoceanske plovbe brez postanka. Ladjedelnica se je v tem \u010dasu preusmerila v gradnjo velikih linijskih potni\u0161kih in tovornih parnikov za dru\u017ebo Avstrijski Lloyd (Austrian Lloyd).<\/p>\n\n\n\n

\n
\"frkindi\u0161\"<\/a>
Dva tr\u017ea\u0161ka Slovenca s tipi\u010dnim pokrivalom Frkindi\u0161 (caregon). Izrez iz grafike iz leta 1870.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\u0160kedenj\"<\/a>
Na hribu v ozadju je vidna vas \u0160kedenj (Servola). Izrez it grafike ioz leta 1870.<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Leta 1966 je ladjedelnica prenehala z gradnjo novih ladij. Leta 1970 je bila ladjedelnica San Marco uradno zdru\u017eena z obratom Arsenale del Lloyd Triestino v novo dru\u017ebo z imenom ATSM (Arsenale Triestino San Marco). Od tega leta naprej so opustili vsakr\u0161no serijsko proizvodnjo, infrastruktura nekdanje ladjedelnice pa se je preusmerila izklju\u010dno v popravila, vzdr\u017eevanje, predelave in obnovo ladij v suhih dokih. Kot zgodovinski industrijski obrat je ladjedelnica dokon\u010dno ugasnila leta 1996. Danes je del infrastrukture (predvsem suhi doki in delavnice) \u0161e vedno v lasti skupine Fincantieri. Lokacija v Trstu se uporablja kot specializiran tehni\u010dni obrat za opremljanje, obnovo in luksuzno preobrazbo najve\u010djih svetovnih mega jaht ter kri\u017eark.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ladjedelnico Svetega Marka (Cantiere San Marco) je marca 1840 uradno ustanovil bene\u0161ki ladjedelni\u010dar Gaspare Tonello. To ni bil ve\u010d klasi\u010den “\u0161kver” (obrtni\u0161ka ladjedelnica), ampak prvi primer na\u010drtnega industrijskega pristopa k gradnji ladij v Trstu. Na za\u010detku so gradili predvsem velike lesene trgovske ladje in prve parnike na kolesa z lesenim trupom. V ladjedelnici Svetega Marka […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11283,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[4283],"tags":[4594,4375,4374,4291,71],"class_list":["post-11282","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenci-v-trstu","tag-cantiere-san-marco","tag-caregon","tag-frkindis","tag-servola","tag-skedenj"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t