{"id":11205,"date":"2026-08-24T05:10:00","date_gmt":"2026-08-24T05:10:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11205"},"modified":"2026-08-24T09:17:55","modified_gmt":"2026-08-24T09:17:55","slug":"boce-bale-balinanje-od-antike-do-danes","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11205","title":{"rendered":"Bo\u010de, bale, balinanje, od antike do danes"},"content":{"rendered":"\n

V slovenskem prispevku o balinanju so na Wikipediji zapisali, da se igra igra na slovenskem igra od leta 1910. Pisec je verjetno na\u0161el podatek na spletni strani Balinarske Zveze Slovenije, kjer pi\u0161e, da so -na biv\u0161em Kranjskem za\u010deli balinati leta 1910. Kar seveda ne dr\u017ei, saj je bila igra raz\u0161irjena po celotni Evropi in tudi pri nas, veliko prej, o \u010demer pri\u010dajo \u0161tevilne ilustracije znani umetnikov in zapisi znanih in neznanih piscev. Na spletni enciklopediji Wikipediji, lahko izpolnjuje vsebine kdorkoli, zato so napa\u010dni podatki mo\u017eni. Na Balinarski zvezi Slovenije so \u0161portniki, ki pridno trenirajo in niso zgodovinarji, zato se jim napa\u010dni podatki o zgodovini te igre, lahko mimogrede prikradejo. A vseeno je to problem, ker so danes podatki na spletu na dosegu skoraj vsakemu in ko jih najde nek radovedne\u017e, jih sprejme kot suho zlato, ter jih deli dalje, da je zmeda \u0161e ve\u010dja.<\/p>\n\n\n\n

\"balinanje\"<\/a>
Na izrezu slike vidimo skupino gostov osmice, ki igrajo bo\u010de, oziroma balincajo. Izrez iz slike Osmice (osmiza) blizu Trsta, olja na platnu, ki jo je narisal Albert Rieger okoli leta 1860.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Objavljanje in \u0161irjenje napa\u010dnih, nepreverjenih podatkov je danes nekaj obi\u010dajnega, a \u010desa takega ne bi pri\u010dakoval od priznanih zgodovinarjev in novinark. Tja\u0161a \u0160kamperle novinarka in urednica informativnih oddaj na Radiu Koper-Capodistria, je 20. avgusta letos, objavila intervju z naslovom \u00bbPrihod vlaka v Istro je bil prava fe\u0161ta<\/a>\u00ab. Od priznane novinarke bi pri\u010dakoval, da posnetek ve\u010dkrat poslu\u0161a in iz njega izre\u017ee, kar je spornega, preden ga objavi. Namre\u010d v objavljenem intervjuju, priznan zgodovinar Dean Krmac, pove, da so igro balinanja prinesli k nam v Istro delavci iz Furlanije, ki so gradili Istrsko \u017eeleznico<\/a>. Projekt Istrske \u017eeleznice so pripravili leta 1873 in jo dokon\u010dali leta 1876. Dean Krmac \u0161e pove, da \u00bbmi pred tem o balinanju nismo vedeli\u00ab. Najraje bi mu rekel \u00bbGovori zase\u00ab, ker mi, oziroma na\u0161i predniki smo in so vedeli veliko o balinanju, \u010deprav nismo zgodovinarji.<\/p>\n\n\n\n

Kaj \u010dmo, se pa\u010d zgodi tudi najbolj\u0161im, da mimogrede strosijo kak\u0161no neumnost, ker druga\u010de klobuk dol pred Deanom Krmacem in Dru\u0161tvom Histria, ki so pripravili \u0161tevilne krasne razstave iz na\u0161e preteklosti. Zadnjo razstavo ob 150 letnici Istrske \u017eeleznice<\/a>, ki jo je dru\u0161tvo Histria odprlo 18. avgusta v Kidri\u010devi ulici v Kopru, si lahko ogledate do 18. oktobra, kar priporo\u010dam vsem.<\/p>\n\n\n\n

\"bo\u010de\"<\/a>
Na sliki vidimo skupino Slovencev, ki igrajo bo\u010de, oziroma balincajo. Igralec, ki je v dr\u017ei za met bo\u010de ima na glavi tipi\u010dno pokrivalo tr\u017ea\u0161kih Slovencev frkindi\u0161. Sliko je narisal Joseph Rieger med leti 1840-1860, torej preden so za\u010deli graditi Istrsko \u017eeleznico (1873-1876) in so z njo pri\u0161li furlanski delavci, ki naj bi po zgodovinarju Deanu Krmacu k nam prinesli igro balinanje.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Pa poglejmo kako je bilo z bo\u010dami, balami, oziroma balinanjem pri nas v preteklosti. Sicer sem le ljubiteljski raziskovalec zgodovine, a zagotavljam vam, da sem to temo temeljito raziskal in povzetek preberite v nadaljevanju.<\/p>\n\n\n\n

Balinaje je starodavna igra, ki so jo igrali \u017ee Egip\u010dani pred 4000 in ve\u010d leti, vendar so uporabljali plo\u0161\u010date kamne, podobno kot pri nas v Istri in na Krasu. Upodobljena je v egip\u010danskih grobnicah. Na krasu so igri s plo\u0161\u010datimi kamni namesto kroglami rekli \u00bbigra na \u0161krove\u00ab, v Istri na \u0161krle. Tudi stari Grki so igrali balince in so bili verjetno prvi, ki so namesto plo\u0161\u010datih kamnov za\u010deli uporabljati krogle. Krogle so bile ve\u010dinoma lesene, ali iz keramike, vse do konca 19. stoletja, ko so jih zamenjale kovinske krogle, a ne povsod. Rimljani so od Grkov prevzeli igro in dodali balinc (manj\u0161o kroglo), kateremu si moral ve\u010dje krogle, z metom, pribli\u017eevati in tako je ostalo do danes, \u010deprav so se pravila s \u010dasom spreminjala. Rimski vojaki, ki so za sprostitev igrali balince, so igro raz\u0161irili po celotnem Rimskem imperiju. Sicer so marsikje \u017ee poznali igro a s \u0161krilami oziroma plo\u0161\u010datimi kamni, Rimljani pa so podobno igro s kroglami posredovali drugim, da je s\u010dasoma postala zelo popularna.<\/p>\n\n\n\n

\"osmica\"<\/a>
Slika osmice (osmiza) v bli\u017eini Trsta, kjer je \u017eivo prikazano dogajanje v slovenski osmici. Gostje se dru\u017eijo, pijejo in skupina mo\u0161kih igra bo\u010de, oziroma balince. Slika olje na platnu, ki jo je narisal Albert Rieger okoli leta 1860.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V Srednjem veku se je popularnost igre \u0161e pove\u010dala, tako med kmeti, revnej\u0161imi sloji, kot tudi med premo\u017enim plemstvom. Zaradi velike priljubljenosti, med ljudstvom, so jo vladarji (npr. angle\u0161ki kralj Henrik VIII. in francoski Karel V.) prepovedali, saj so se bali, da bi podlo\u017eniki zaradi balincanja zanemarjali vadbo voja\u0161kih ve\u0161\u010din, kot je lokostrelstvo.<\/p>\n\n\n\n

V 17. in 18. stoletju, skoraj, ni bilo gostilne in osmice (ob\u010dasne prodaje vina na kmetijah brez davka, ker takrat se \u0161e niso imenovale osmice), kjer nebi videli igrati bo\u010de, ozioma bale ali balince. Kar lahko vidimo na drugi sliki, ki jo je narisal Joseph Rieger med leti 1840-1860, torej preden so za\u010deli graditi Istrsko \u017eeleznico (1873-1876) in so z njo pri\u0161li furlanski delavci, ki naj bi po zgodovinarju Deanu Krmacu k nam prinesli igro balinanje. In kar je \u0161e bolj zanimivo, na sliki balince igrajo Slovenci pred osmico, saj imajo na glavi tipi\u010dno pokrivalo Slovencev v Trstu frkindi\u0161. Na zadnji strani slike, ki jo hranijo na Tr\u017ea\u0161ki univerzi v zbirki \u00bbLascito Savio\u00ab, pi\u0161e \u00bbRieger-Frasca. Fraska, torej osmica<\/a>. Na tretji sliki, ki jo je narisal Josephov brat Albert Rieger leta 1860, torej tudi pred za\u010detkom gradnje Istrske \u017eeleznice, vidimo osmico na Tr\u017ea\u0161kem in skupino gostov ki igrajo balince, ali bo\u010de. Brata Rieger sta za nas ovekove\u010dila dokaz, da k nam igre balinanje niso prinesli furlanski delavci, ki so gradili Istrsko \u017eeleznico (1873-1876)<\/a>, \u010deprav ne dvomim, da so Furlani igrali balince, saj smo \u017ee zapisali, da je bila igra zelo popularna v skoraj celi Evropi, \u017ee pred ve\u010d sto leti.<\/p>\n\n\n\n

\"balincanje\"<\/a>
Fotografija igralcev bo\u010d, balincev na balini\u0161\u010du v Trstu okoli leta 1900. Fotografijo je objavil Iure Barac. avor fotografije Metlicovitz<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Tudi tr\u017ea\u0161ki pesnik v dialektu Adolfo Leghissha (Adolf Legi\u0161a), je v opisu Trsta v 19. stoletju, napisal, da ni bilo gostilne v mestu, ki ne bi imela steze za igranje bo\u010d (bocce), oziroma za balincanje. \u0160e en dokaz ve\u010d o tem, da k nam niso balincanja prinesli Furlani med gradnjo Istrske \u017deleznice.<\/p>\n\n\n\n

Tudi sam se spominjam nekdanje gostilne v \u017dusterni, saj sem stanoval v stavbi zahodno od gostilne. Gostilna \u017dusterna je imela na vzhodni strani stavbe 2 stezi za balincanje, ki sta bili ob koncu tedna stalno zasedeni. Tudi v ve\u010dini drugih gostiln v Istri in na Krasu je bilo podobno. A \u010dasi se spreminjajo, gostilne in ljudje tudi, prav tako igre ki so bile \u0161e v\u010deraj mno\u017ei\u010dne. Danes so redke gostilne, ki \u0161e imajo balini\u0161\u010de, vendar so in to daje upanje da se tradicije starodavne igre bo\u010d ne bo opustilo. Mimogrede, moj pokojni bratranec Ciril Ivan\u010di\u010d iz Reke, je bil v \u010dasu pokojne Jugoslavije, v reprezentan\u010dni ekipi, ki je osvojila zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v balincanju.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav med ljudstvom igra ni ve\u010d priljubljena, kot neko\u010d in je ne igrajo ve\u010d mno\u017ei\u010dno, je balincanje postalo priznana \u0161portna panoga, za katero prirejajo lokalna tekmovanja in tudi svetovno prvenstvo. Ve\u010d o igri balincanja danes, ali balinanja lahko prebrskate na spletni strani Balinarske Zveze Slovenije<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Povezave:<\/p>\n\n\n\n