![\"osmica\"](\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Osmica-Osmizza-1-izrez-Albert-Rieger-1860.jpg\")
<\/a>Tradicija osmice, je povezana z neposredno prodajo vina in kmetijskih pridelkov kmetov in je zakoreninjena med ljudstvom, tako zelo, da je pre\u017eivela stoletja, imperije in politi\u010dne spremembe, ne da bi izgubila svoj pomen. Osmica, italijansko osmiza ali osmizza, je ena najstarej\u0161ih navad, oziroma tradicij Slovencev s severne Istre, Tr\u017ea\u0161kega, Krasa in Vipavske doline, ki se je ohranila do danes. Osmice poznajo tudi v nekaterih delih Furlanije, ki je bila pod nekdanjo Avstrijo, a le okoli zadnjih 200 let. Nekateri kronisti so zapisali, da ta tradicija izvira iz karolin\u0161kega odloka, ki ga je izdal Karel Veliki (Carolus Magnus), kralj Frankov in cesar Svetega Rimskega cesarstva, v 9. stoletju. Pri nas ga je zastopal vojvoda Ivan, s sede\u017eem v Novem gradu, tisti, ki je sklical znani Ri\u017eanski zbor leta 804. Vojvoda Ivan (dux Iohanes) je med drugim podelil neobdelana zemlji\u0161\u010da, v severni Istri, ki jih je Frankovsko cesarstvo podr\u017eavilo, Slovencem. Tako so se mno\u017ei\u010dno naselili \u0161e posebno pod in nad Kra\u0161kim robom. \u017dal ni nobenega ohranjenega dokumenta, ki bi dokazal, da je Karel Veliki izdal odlok, da kmetje lahko prodajajo svoje pridelke na drobno brez davka. A glede na to, da je vojvoda Ivan Slovence, ki so se naselili na neobdelanih zemlji\u0161\u010dih v okolici Kopra in Trsta, oprostil davkov za dolo\u010deno obdobje, je to mo\u017eno, ker je tudi “Osmica” bila opro\u0161\u010dena davkov, za kratko obdobje, ko je bila odprta. <\/p>\n\n\n
<\/a>Leta 1428 je pri\u0161lo do spora med nekaterimi prebivalci Proseka, podrejenega gospostvu gradu Devin in ob\u010dino Trst, glede oprostitve pla\u010dila davka na prodajo vina, ki so ga omenili kronisti tistega \u010dasa. Vinogradi Slovencev s Proseka, so se nahajali na mejnem obmo\u010dju sodne pristojnosti. Ta spor se navaja kot dokaz o starodavnosti osmice. Sicer je bil to primer pogostih sporov med fevdalno in lokalno ob\u010dinsko oblastjo, ki seveda ka\u017ee na to, da so kmetje imeli pravico do prodaje vina in svojih pridelkov brez davka, dolo\u010den \u010das v letu. Torej je tradicija “osmic”, ki se tedaj \u0161e niso tako imenovale, bila prisotna \u017ee pred ve\u010d kot 500 leti, oziroma v 15. stoletju. Minilo je \u0161e nekaj stoletij prede, so avstrijske oblasti uzakonile pravico kmetov do prodaje svojih pridelkov brez davka, za dolo\u010den \u010das.<\/p>\n\n\n\n
V 18. stoletju, med vladavino Marije Terezije Avstrijske, ki je spodbujala temeljite upravne in gospodarske reforme so osmice uzakonili. Odlok iz leta 1757, namenjen boju proti tihotapljenju in za\u0161\u010diti lokalne pridelave, je od vseh, ki so nameravali prodajati vino na drobno, vklju\u010dno z lastniki zemlji\u0161\u010d, zahteval, da obesijo “obi\u010dajno vejo” pred svoj dom. \u010ce tega nebi storili, bi vino zasegli. Ukrep je bil namenjen olaj\u0161anju dav\u010dnih obremenitev in ka\u017ee, kako je bila uporaba fraske na obmo\u010dju Trsta \u017ee uveljavljena, verjetno \u017ee veliko pred tem odlokom. Namre\u010d navedba “ob\u010dajne veje” v odloku jasno pove, da je obi\u010daj obe\u0161anja fraske bil \u017ee v uporabi, pred odlokom.<\/p>\n\n\n
<\/a>Prvi, oziroma uradni, nastanek osmice se pogosto pripisuje Jo\u017eefu II., cesarjevemu sinu, na podlagi odloka z dne 17. avgusta 1784. Vendar je, v resnici, ukrep le potrdil pravico podlo\u017enikov, da prosto prodajajo svoje kmetijske pridelke, vklju\u010dno z vinom, po ceni, kraju in \u010dasu, ki ga sami izberejo, pod pogojem, da upo\u0161tevajo lokalne predpise. Leta 1807 je Ignazio Kollmann opisal zdaj \u017ee uveljavljen obi\u010daj, da so lastniki vinogradov obe\u0161ali napise in odprli svoje domove za neposredno prodajo vina, ne glede na letni \u010das. Kultura pitja je bila zakoreninjena v vseh dru\u017ebenih slojih, osmica pa je bila resni\u010dno ljudski dogodek, tako gospodarski kot dru\u017ebeni. Upravni preobrat je nastopil leta 1882 z obvestilom, ki je veljalo za celotno Avstro-Ilirsko Primorje (Gorica, Vipavska dolina, Istra, Trst). Ta uredba je potrdila pravico lastnikov zemlji\u0161\u010d do prodaje vina na drobno, tudi zunaj svojega pridelovalnega posestva, skozi vse leto, \u010de so imeli ob\u010dinsko in dav\u010dno dovoljenje. Vendar se izraz “osmica” v uradnem besedilu \u0161e vedno ne pojavlja.<\/p>\n\n\n\n
Izraz Osmica se je prvi\u010d pojavil dve leti pozneje, leta 1884, v \u010dlanku v slovenskem \u010dasopisu Edinost, ki navaja, da so v Pi\u0161\u010dancih, majhnem naselju v predmestju Trsta, mnogi kmetje \u017ee pred\u010dasno odprli svojo osmico. Leta 1891 je bil, spet v Edinosti, izvor izraza prvi\u010d pojasnjen, povezan s \u0161tevilko osem (osem), kar je nakazovalo na \u010dasovno omejeno odprtje, verjetno zato, da bi omogo\u010dili po\u0161teno prodajo novega vina med malimi pridelovalci. Vendar ni dokazov, da bi bila ta \u010dasovna omejitev kdajkoli zakonsko dolo\u010dena. Bil je le obi\u010dajen, spontan obi\u010daj, ki so ga izvajali in se s tem prilagodili skromnim koli\u010dinam vina, ki so ga pridelali na manj\u0161ih kmetijah.<\/p>\n\n\n\n Leta 2019 so poitalijan\u010deno besedo osmica “osmizza” uradno vklju\u010dili v italijanski slovar (Zingarelli 2021), pri \u010demer definicija pomeni kme\u010dko gostilno, ki se nahaja ve\u010dinoma na kra\u0161ki planoti med Italijo in Slovenijo, je odprta sezonsko in ponuja lokalne izdelke, kot so vino, trdo kuhana jajca, suhomesnati izdelki, sir itd. To priznanje potrjuje skupno kulturno dedi\u0161\u010dino Italije in Slovenije, kot simbol \u010dezmejne identitete<\/p>\n\n\n\n Osmic iz mojega spomina, \u017eal ni ve\u010d, \u010deprav bi lahko bile. Nekateri osmi\u010darji, danes, ponudijo celo kruh in klobase iz trgovine, ker ve\u010dina nima ve\u010d krav in pra\u0161i\u010dev v hlevu, koko\u0161i, gosi in puranov v koko\u0161njakih, tudi skoraj ne ve\u010d. Naj spomnim, da so bile osmice v preteklosti stoletja namenjene prodaji pridelkov kmetije na drobno brez davka, da je oblast nekoliko olaj\u0161ala \u017eivljenje kmetov. Sedaj imamo pa\u010d osmice v novi preobleki, a tudi to je bolje kot ni\u010d. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Osmic se spominjam \u017ee iz otro\u0161kih let, tedaj sicer bolj na tr\u017ea\u0161kem, ko sem obiskoval nono in nonota v Lonjerju, je pri sosedovih velikokrat visela fraska ob cesti (veja br\u0161ljana). Pri nas v Istri, so, po drugi svetovni vojni, za nekaj \u010dasa izginile, a se danes tradicija osmic spet obuja, na sre\u010do. Ko med vo\u017enjo […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11107,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[246,3],"tags":[4533,103,4513,4512,4511,41,40,4534,4514],"class_list":["post-11106","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-gospodarstvo","category-podezelje","tag-fraska","tag-istra","tag-osmica","tag-osmiza","tag-osmizza","tag-trieste","tag-trst","tag-veja-brsljana","tag-vipavska-dolina"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t<\/a>