{"id":11058,"date":"2026-08-10T05:10:00","date_gmt":"2026-08-10T05:10:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11058"},"modified":"2026-08-09T17:20:24","modified_gmt":"2026-08-09T17:20:24","slug":"skedenjske-soline-saline-di-servola","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=11058","title":{"rendered":"\u0160kedenjske soline (saline di Servola)"},"content":{"rendered":"\n

\u017de v davnini so okoli izlivov potokov in rek v severnem Jadranu za\u010denjale nastajati manj\u0161e soline. Sol je bila dragocena, ker je omogo\u010dala konzerviranje mesa \u017eivine in rib, na dalj\u0161i rok. Zamrzovalnih skrinj ni bilo in led se je ob koncu zime stopil. Sicer so led shranili v jamah ledenicah, a tudi ta se je ob vi\u0161jih temperaturah stopil. Soljenje mesa je bila edina mo\u017enost, da je ostalo u\u017eitno ve\u010d \u010dasa. Enako je veljalo za ribe, \u0161e posebno sardele in sardone so konzervirali v soli, kar se po\u010dne \u0161e danes. <\/p>\n\n\n

\n
\"soline<\/a>
Na\u010drt zasutja \u0160kedenjskih solin iz leta 1805, ki ga hranijo v Italijanskem dr\u017eavnem arhivu v Trstu.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pod \u0160kednjem se tri potoki zdru\u017eijo v enega imenovanega Srane, ki je ob izlivu v morje ustvaril iz naplavin mo\u010dvirnato plitvino, kjer so si doma\u010dini uredili soline. Podobno, kot je Glin\u0161\u010dica s pritoki ustvarila iz naplavin ravnico pri \u017davljah, kjer so tudi uredili soline. Ime potoka Srane ima slovenske korenine, ker je voda smrdela zaradi sranja, oziroma fekalij, ki so se stekale vanj so mu rekli “Srani, oziroma Usrani potok” (italijansko il rio Srane o rio Primario).<\/p>\n\n\n\n

Kakorkoli \u017ee, so \u0160\u010djedenske soline dobro slu\u017eile va\u0161\u010danom, saj so cenjeno sol zamenjali za blago, \u017eito, olje, klobase in druge stvari, ki jih sami niso imeli dovolj in jo tudi prodajali. Na prvi sliki, oziroma na\u010drtu zasutja, so na levi strani na\u010drta opisani, deli solin ozna\u010deni z velikimi \u010drkami (A, B, C, D, E, F), ki ponazarjajo lastnike dele\u017ea solin. Lastniki delov solin so bili takrat: A – Andrej Sanzin, B – St\u00e4dtisch (del solin v lasti ob\u010dine), C – Anton von Conti, D – Bisch\u00f6flich (del solin v lasti \u0161kofa), E – Johann Peletti, F – Mattia Hodina iz \u0160kednja. Kot vidimo so bili med solinarji tudi Slovenci, \u010desar nisem zasledil pri na\u0161ih zgodovinarjih, ko pi\u0161ejo o nekdanjih solinah v Severnem Jadranu. Sicer je nekaj \u010dasa ve\u010dina \u0160kedenjskih solin (saline di Servolas) bila v lasti \u0161kofa (Kandlerja), ki jih je oddajal v podnajem in zahteval “desetino”, torej desetino donosa solin kot davek.<\/p>\n\n\n

\n
\"soline<\/a>
Na\u010drt \u0160kedenjskih solin iz leta 1805, ki ga hranijo v Italijanskem dr\u017eavnem arhivu v Trstu.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Velik gospodarski pomen, povezan tudi z visokimi davki na proizvodnjo soli, je s\u010dasoma povzro\u010dil \u0161tevilne spore, zlasti s sosednjimi Benetkami in drugimi istrskimi mesti, ki so se borila za prevlado nad proizvodnjo in prodajo soli. To je skozi stoletja privedlo do \u0161tevilnih bitk, napadov in uni\u010denja \u0160kedenjskih in \u017daveljskih solin.<\/p>\n\n\n\n

Za razliko od tr\u017ea\u0161kih solin, ki so bile uni\u010dene s \u0161iritvijo mesta Trst (Borgo Teresiano) (1719), so \u0160kedenjske in \u017daveljske soline delovale do leta 1826, ko so jih zaprli, ker niso bile ve\u010d rentabilne.
Obmo\u010dje, je ostalo dolgo let zapu\u0161\u010deno, in je bilo kasneje bonificirano in postalo industrijska cona \u0160KEDENJ, kjer so s\u010dasoma nastale \u0161tevilne industrijske dejavnosti, ki so popolnoma spremenile njegov videz. <\/p>\n\n\n\n

\n
\"\u0161KEDENJ<\/a>
Z modrim krogom so na zemljevidu Trsta iz leta 1763, ozna\u010dene \u0160kedenjske soline.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\u0161kedenj<\/a>
Na zemljevidu iz leta 1829, so \u0160kedenjske soline obkro\u017eene z modrim krogom. Tega leta so bile \u017ee ukinjene.<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

Viri: Italijanski dr\u017eavni arhiv v Trstu, Dino Cafagna in drugi viri<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u017de v davnini so okoli izlivov potokov in rek v severnem Jadranu za\u010denjale nastajati manj\u0161e soline. Sol je bila dragocena, ker je omogo\u010dala konzerviranje mesa \u017eivine in rib, na dalj\u0161i rok. Zamrzovalnih skrinj ni bilo in led se je ob koncu zime stopil. Sicer so led shranili v jamah ledenicah, a tudi ta se je […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11059,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[4283],"tags":[10,11,4291,71,4484,7,41,40,4483,1073],"class_list":["post-11058","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenci-v-trstu","tag-saline","tag-salt-pains","tag-servola","tag-skedenj","tag-solinarji","tag-soline","tag-trieste","tag-trst","tag-zaule","tag-zavlje"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t