{"id":10908,"date":"2026-09-12T04:04:40","date_gmt":"2026-09-12T04:04:40","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=10908"},"modified":"2026-07-11T19:23:54","modified_gmt":"2026-07-11T19:23:54","slug":"zidje-v-kopru","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=10908","title":{"rendered":"\u017didje v Kopru"},"content":{"rendered":"\n

Z njimi ni bilo ravno “roze e fjori”, skratka poslovanje z njimi je bilo bolj problemati\u010dno kot ne. O njih sva s Stanko<\/a>m sicer \u017ee pisala, zato tokrat samo na kratko kako so bili vabljeni, pa pregnani, pa spet vabljeni, do kon\u010dnega odhoda iz teh krajev v 17. stoletju.<\/p>\n\n\n\n

V 14. stoletju so posle izposoje denarja v Kopru obvladovali Toskanci. Ker pa so bili, bi rekli, huj\u0161i kot \u017eidje, saj so zahtevali tudi preko 50%mese\u010dne obresti, so jih mestne oblasti pregnale in povabile \u017eide v mesto. Ti so za\u010deli z delom leta 1386 in na za\u010detku so zara\u010dunavali samo cca 2 odstotka. To je privabilo kliente ne samo iz Izole in ostale okolice ampak tudi iz druge dr\u017eave – Trsta, saj so tam imeli 30 – 40 % obresti.<\/p>\n\n\n\n

\"geto\"<\/a>
Vhod v nekdanji \u017eidovski geto v \u010devljarski ulici<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Ta izposoja ni bila kot danes, ko gre vse preko papirjev – vsak ki si je hotel izposoditi denar je moral kot garancijo zastaviti neko nepokvarljivo blago, katerega je \u017did spravil v svoje skladi\u0161\u010de. Na tem podro\u010dju so imele mestne oblasti zelo stroge predpise o varovanju tega zastavljenega blaga. Med ostalim se je od upravljavca skladi\u0161\u010da zahtevalo da je imel notri nastanjeno ma\u010dko z mladi\u010di, kar je bila garancija da bodo mi\u0161i imele kratek dah. S\u010dasoma so se ti “bankirji” zaradi cveto\u010dega posla polakomnili in v sredini 15. stoletja so jih pregnali iz istega razloga kot 100 let prej Toskance. Pa so pri\u0161li na ra\u010dun novi\/stari Toskanci in Tr\u017ea\u010dani, kjer so spet morali pla\u010devati tudi 40% obresti.<\/p>\n\n\n\n

Proti koncu 16. stoletja so Kopr\u010dani v sili spet zaprosili bene\u0161ko oblast dovoljenje za prihod \u017didov, ki je bila sprejeta in spet so imeli ni\u017eje obresti – do najve\u010d 12% . To je trajalo do 1604, ko je mestni svet z denarjem ki se je nabral od davkov ki so jih \u017didje pla\u010devali za svojo obrt ustanovil mestno zastavljalnico – v bistvu mestno banko, ki je sprejemala kot garancijo vse sorte blaga – torej tako kot prej a brez \u017didov. \u017didom je bila izdana prepoved delovanja leta 1613 in od takrat zasledimo samo sporadi\u010dno kak\u0161no \u017eidovsko dru\u017eino v mestu. \u0160ele med obema svetovnima vojnama se je \u0161tevilo dvignilo na par deset oseb.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"ulica\"<\/a>
Triglavska ulica – nekdaj \u017eidovska ulica.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"Judi<\/a>
Zemljevid iz leta 1619, ki ga je narisal Giacomo Fino. Predel v rde\u010dem krogu kjer je bila ve\u010dina stavb v lasti koprskih \u017didov. V eni od teh stavb na trgu pri Glavnih vratih je bila izposojevalnica denarja dru\u017eine Veymar, o\u010deta Davida in kasneje sinov.<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

O njihovi prisotnosti ni v mestu ni\u010desar razen dana\u0161nje Triglavske ulice, ki je nosila prej ime \u017eidovska ulica in domnevni mali geto par korakov vstran v \u010devljarski ulici. To pa predvsem zato ker je \u017didom bilo prepovedano kupovati nepremi\u010dnine in so vse imeli v najemu. Tu nekje blizu je bila tudi njihova sinagoga, katero pa so po\u017egali nekje v sredini 15. stoletja v \u010dasu enega od preganjanj.<\/p>\n\n\n\n

Marsikoga bo ta zgodba o prihodih novih bankirjev, ne glede kak\u0161nega izvora so bili, spomnila na na\u0161e dana\u0161nje bankirje. Tudi mi smo po letu 1991 \u010dakali na nove banke in konkurenco, a na kraju smo na slab\u0161em kot prej, pa \u0161e bankirjem ni treba dr\u017eati ma\u010dke v trezorjih!<\/p>\n\n\n\n

ve\u010d o tej temi na slede\u010di povezavi –><\/a><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Z njimi ni bilo ravno “roze e fjori”, skratka poslovanje z njimi je bilo bolj problemati\u010dno kot ne. O njih sva s Stankom sicer \u017ee pisala, zato tokrat samo na kratko kako so bili vabljeni, pa pregnani, pa spet vabljeni, do kon\u010dnega odhoda iz teh krajev v 17. stoletju. V 14. stoletju so posle izposoje […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":10911,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[246,193],"tags":[4422,4425,4423,103,104,1472,4424,1470,1469],"class_list":["post-10908","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-gospodarstvo","category-oblastindruzba","tag-4422","tag-4425","tag-bankir","tag-istra","tag-istria","tag-judje","tag-obredti","tag-zidi","tag-zidje"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t