{"id":10867,"date":"2026-07-08T19:45:04","date_gmt":"2026-07-08T19:45:04","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=10867"},"modified":"2026-07-05T19:54:44","modified_gmt":"2026-07-05T19:54:44","slug":"viktor-parma-1858%e2%80%921924","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=10867","title":{"rendered":"Viktor Parma (1858\u20121924)"},"content":{"rendered":"\n

Viktor Parma (1858\u20121924), tr\u017ea\u0161ki glasbenik, izjemen liri\u010dni skladatelj in o\u010de slovenske opere<\/strong>, rojen v Trstu v slovenski dru\u017eini. Bil je, na \u017ealost,j \u010desto spregledan, skorajda izbrisan iz kulturnega spomina zaradi narodne tekmovalnosti in politi\u010dnih nasprotij. Ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja mu je v Trstu nasprotoval italijanski nacionalizem, a ma\u010dehovska mu je bila tudi Ljubljana, ki je bila v tekmi z jadranskim mestom za prestolnico slovenstva nezaupljiva do \u201ene\u010distih\u201c primorskih Slovencev.<\/p>\n\n\n\n

\"viktore<\/a>
\u0160e iz \u010dasov Avstro-Ogrske v kra\u0161ki vasici Treb\u010de-Trebiciano deluje godba, ki nosi ime po Viktorju Parmi. N fotografiji godba iz Treb\u010d (Trebiciano) leta 1913. foto Gianfranco-Paliaga. Zbledelo fotografijo sem restavriral in izostril.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Ker se je leta 1914 izrekel proti avstrijski vojni napovedi, se je moral sodno zagovarjati, o\u0161kodovala pa sta ga tudi izbira nem\u0161kega libretista za svojo najpomembnej\u0161o opero \u201eZlatorog\u201c in, po smrti, okupatorsko nacisti\u010dno \u010dislanje njegove glasbe. Negativno je na njegovo skladateljsko usodo vplivalo tudi dejstvo, da se je sin Bruno – medvojni deportaciji v fa\u0161isti\u010dno tabori\u0161\u010de Gonars navkljub – poleti 1945, v Ljubljani ogradil od komunizma. Njegov obse\u017eni opus je bil v prvih letih, v Jugoslaviji, prepovedan, ker je bil ocenjen za \u201ereakcionarno glasbo\u201c. Ohranjeno gradivo je bilo kot \u201eopus tujca\u201c poslano v Trst, kjer je oble\u017ealo uskladi\u0161\u010deno vse do nedavnega, ko je Ljubljanska univerza zahtevala njegovo vrnitev.<\/p>\n\n\n

\n
\"viktor<\/a>
Dopisnica iz leta 1908. Avor M. Gaspari , izvirnik iz zbirke KJUC.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Parmov danes znani opus obsega osem oper in operet v \u0161tirih jezikih (sloven\u0161\u010dini, nem\u0161\u010dini, italijan\u0161\u010dini in hrva\u0161\u010dini) ter vrsto drugih glasbenih strani. Njegovo najpomembnej\u0161e delo je \u017ee omenjena opera \u201eZlatorog\u201c.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce se v zgodovino ali mitologijo zazrte Parmove opere kon\u010dajo vselej tragi\u010dno, so pa njegove operete nabrito lahkotne in dogajalno ume\u0161\u010dene tudi v daljne kraje (Pariz, New York, Krimski polotok \u2026).<\/p>\n\n\n\n

\n
\"zlatorog\"<\/a>
Plakat za predstavo Parmove opere Zlatorog vir Dlib<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"Triglavske<\/a>
Plakat za predstavo Parmove glasbe Triglavske ro\u017ee vir Dlib<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u0160e iz \u010dasov Avstro-Ogrske v kra\u0161ki vasici Treb\u010de\/Trebiciano deluje godba, ki nosi ime po Viktorju Parmi. V stavbi, ki je pre\u017eivel obe vojni 20. stoletja, je tudi glasbena \u0161ola.<\/p>\n\n\n\n

Parma – glasbenik, ki slogovno \u010drpa iz italijanske opere, dunajske operete in slovenske folklore \u2013 avtorsko pripada nekdanjemu avstrijskemu Primorju, na\u0161i zemlji, in celotni Evropi. Prav zaradi svoje \u201eevropskosti\u201c in odprtosti do ve\u010d narodov, je bil preganjan v \u010dasu absolutizacije istovetnosti, ko so bile identitete izklju\u010devalne in druga drugi nasprotne.<\/p>\n\n\n\n

Vir besedila: Tr\u017ea\u0161ki novinarski kro\u017eek (Circolo della stampa di Trieste)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Viktor Parma (1858\u20121924), tr\u017ea\u0161ki glasbenik, izjemen liri\u010dni skladatelj in o\u010de slovenske opere, rojen v Trstu v slovenski dru\u017eini. Bil je, na \u017ealost,j \u010desto spregledan, skorajda izbrisan iz kulturnega spomina zaradi narodne tekmovalnosti in politi\u010dnih nasprotij. Ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja mu je v Trstu nasprotoval italijanski nacionalizem, a ma\u010dehovska mu je bila […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10868,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[4283],"tags":[4330,4411,875,4407,4408,4409,4410,41,40],"class_list":["post-10867","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenci-v-trstu","tag-4330","tag-druzina","tag-glasba","tag-oera-zlatorog","tag-slovenska-opera","tag-trebce","tag-trebiciano","tag-trieste","tag-trst"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t