Pust, na katerega se nekateri pri nas, \u017ee pripravljajo, se po\u010dasi bli\u017ea. To je pravzaprav najstarej\u0161i praznik, ki se je ohranil do danes, \u010deprav se je pravi namen delno izgubil v zadnjem tiso\u010dletju. \u010ceprav so se \u017ee pred mnogimi stoletji kr\u0161\u010danske oblasti trudile preoblikovati najpomembnej\u0161e predkr\u0161\u010danske praznike in jih vklju\u010diti v kr\u0161\u010danstvo, jim za Pust to ni uspelo, tako kot za Bo\u017ei\u010d in Veliko no\u010d. v Kopru imamo sicer dve vrsti pustnih navad, oziroma smo jih imeli, saj se s \u010dasom spreminjajo in preoblikujejo, pod vplivom teh navad drugje po svetu. Na Koprskem so med nekaj stoletji trajajo\u010di okupaciji Bene\u010danov prinesli s seboj tudi bene\u0161ki Karneval, ki ima izvor v rimljanskem verskem prazniku, a to se je delno prijelo le v mestu. Na pode\u017eelju, oziroma v vaseh, so se ohranile pustne navade slovanskega izvora.<\/p>\n\n\n\n
Kopr\u010dan Prospero Petronio (1608-1688), je v svojih opisih navad napisal, tudi, kako se je v 16. in 17. stoletju Pust praznoval v Kopru. Takrat so bili to edini dnevi v mestu, ko so se je lahko vsak skril za masko in so, vsaj za\u010dasno, padle meje med cerkveno, posvetno, sodno oblasto in navadnimi ljudmi. Vsak si je lahko iza maske privo\u0161\u010dil sme\u0161enje \u0161kofov, duhovnikov, sodnikov, \u017eupanov in pomembnih bogata\u0161ev. Dru\u017ebena ureditev se je v \u010dasu Pusta obrnila na glavo, sicer le na ulicah in trgih, kjer se je zbirala mno\u017eica ljudi, glasbeniki, plesalci, tudi igralci, ki so uprizorili kak\u0161no predstavo. Skratka splo\u0161no rajanje v takratnem kopru. Pustni dnevi so bili edini v tednu, ko so sodniki, proveditori, na sedanjem Titovem trgu, pred kavarno Lo\u017ea zastonj delili mimoido\u010dim fritole (krofi so fritole zamenjali veliko kasneje). To navado bi dana\u0161nji oblastniki lahko spet obudili.<\/p>\n\n\n\n
V vaseh okoli Kopra so se va\u0161\u010dani nama\u010dkerali, oziroma na\u0161emili in si nadeli tipi\u010dne maske, ki so se razlikovale od vasi do vasi. V vasi Rakitovec se \u0161e vedno tradicionalno na\u0161emijo, kot so se neko\u010d in praznujejo Pusta (1. in 2. slika). \u017de v sosednji vasi Zazid je druga\u010de, kot je videti na 3. sliki, kjer se va\u0161\u010dani na\u0161emijo v obla\u010dila, maske, ki jih imajo doma pri roki in opravijo obhod vasi. V nekaterih vaseh, kot so Hervoji, so se neko\u010d, za pusta, mo\u0161ki oblekli v \u017eenske in \u017eenske v mo\u0161ke, kot mi je povedala Antonija Ivan\u010di\u010d, ki je tam, nekaj let po 2. svetovni vojni, pou\u010devala otroke v takratni \u0161oli, ki je ni ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n
V \u017dusterni smo se otroci, v \u0161estdesetih letih nama\u0161kerali in naredili obhod po vseh kmetijah na hribu in hi\u0161ah blizu morja. Po stari navadi, so nam kmetje dali jajca, klobase, kar so pa\u010d imeli doma. Niso nam dali kar tako na lepe o\u010di, temve\u010d so zahtevali, da nekaj zapojemo, kar smo tudi naredili. Vsako leto, za Pusta, je v \u017dusterni vse hi\u0161e obiskal en na\u0161emljen \u0161injor z oguljeno harmoniko in prosil za pustni “davek”. S seboj je imel tudi fla\u0161kon ovit iz beke spleteno za\u0161\u010dito in je v katerega je dolival vino, ki so mu ga podarili kmetje, tako je domov odnesel posebno me\u0161anico razli\u010dnih vin s celega hriba v \u017dusterni.<\/p>\n\n\n\n
Kot sem \u017ee zapisal, so \u017ee v 16. stoletju v Kopru za pusta cvrli fritole in tako je bilo tudi po vaseh, dokler ni namesto fritol postal simbol tega praznika “pustni krof”, kar je \u0161e danes. O nastanku pustnih krofov kro\u017ei veliko legend, ki s ponavljanjem z objavami v medijih, postanejo skoraj “resnica”, ki ji veliko ljudi nasede. Tak\u0161en primer vidimo na 4. sliki v \u010dlanku, ki je bil objavljen februarja 1956, ker avtor legendo z Dunaja jemlje, kot dejstvo, kar seveda ne dr\u017ei. Namre\u010d po tej legendi naj bi \u0161injora z Dunaja pekla pecivo v pe\u010di, a ker se ji je pe\u010d pokvarila, je pecivo ocvrla v olju in tako so nastali krofi po priimku \u0161injore. To ne dr\u017ei, ker Avstrijci tega cvrtja ne imenujejo po priimku \u0161injore, a tudi njeno pecivo je bilo podolgovati in polnjeno s sadjem. Nemci krofom re\u010dejo Berliner in v zvezi s tem imenom si tudi spletli svojo legendo. \u017de Rimljani so cvrli testo v olju, torej to ni nekaj novega in so dana\u0161nji krofi le ena od razli\u010dic fritol, ki jih \u0161e vedno cvrejo na\u0161e none in mame, a ne ve\u010d samo za pusta.<\/p>\n\n\n\n
V samem mestu se vsako leto odvija pustna povorka, \u017ee nekaj desetletij in je s \u010dasom postala tradicionalna, a je novej\u0161ega datuma. Kakorkoli \u017ee, vsem \u017eelim brezskrben in vesel Pust, ki bo posku\u0161al pregnati zimo, v pri\u010dakovanju pomladi.<\/p>\n\n\n
![\"cundri](\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/02\/Pust-cundri-v-Rakitovcu-1.jpg?gid=20\" "\\"Tradicionalne")
<\/div>