{"id":10298,"date":"2026-08-01T05:47:00","date_gmt":"2026-08-01T05:47:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=10298"},"modified":"2026-05-19T08:11:20","modified_gmt":"2026-05-19T08:11:20","slug":"slovenske-mlekarice-nekoc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=10298","title":{"rendered":"Mlekarice neko\u010d"},"content":{"rendered":"
\n
\"mlekarica\"<\/a>
\u0160avrinska mlekarica v Tr\u017ea\u0161kem pristani\u0161\u010du, prispela s parnikom v Trst. Slika okoli leta 1929, izostrena in pobarvana<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

O mlekaricah smo \u017ee pisali, a le o \u0160avrinskih iz Slovenske Istre, zato je potrebno dopolniti zgodbo o teh na\u0161ih nonah in pra nonah. Slovenski in italijanski skrajni nacionalisti, so nam v zadnjih nekaj desetletjih zameglili pogled v na\u0161o bli\u017enjo preteklost in sejanje sovra\u0161tva se \u017eal celo stopnjuje, ma obeh straneh meje. Trst je bi multikulturno mesto v katerem je bilo sli\u0161ati nem\u0161ki, hrva\u0161ki, srbski, albanski, italijanski in slovenski jezik. Tudi razli\u010dne kulture so se me\u0161ale med seboj, do izbruha agresivnega italijanskega nacionalizma v za\u010detku 20. stoletja, ko so v dveh desetletjih uni\u010dili ta multikulturni prostor in navkljub velikim obljubam dr\u017eave Italije, iz Trsta naredili nepomembno provincialno italijansko mesto.<\/p>\n\n\n\n

A \u0161e pred 110 leti je bilo druga\u010de. Trst je bil ob popisu leta 1910 najve\u010dje slovensko mesto. V njem je \u017eivelo pribli\u017eno 56.000 Slovencev, kar je bilo ve\u010d kot v takratni Ljubljani, ki je imela okoli 52.000 prebivalcev, ki niso bili vsi Slovenci. Mesto je imelo mo\u010dno slovensko skupnost z lastnimi \u010dasopisi, \u0161olami, ban\u010dnimi ustanovami, kulturnimi in \u0161portnimi dru\u0161tvi. Medtem ko je bila Ljubljana tedaj manj\u0161e upravno sredi\u0161\u010de z nem\u0161kim vplivom, je bil Trst gospodarsko in kulturno \u017eari\u0161\u010de. V \u010dasu pred drugo svetovno vojno je bil Trst kulturno in gospodarsko sredi\u0161\u010de za vse Slovence iz vasi in mestec od reke Timava do Dragonje. Po vojni so nas na\u0161i politiki umetno lo\u010dili in tiste Slovence, ki so ostali na italijanski strani meje poimenovali “Zamejske Slovence” in lo\u010dujejo nas \u0161e danes.<\/p>\n\n\n

\n
\"pripomo\u010dki\"<\/a>
Nekaj pripomo\u010dkov mlekaric v 18. in 19. stoletju. Vir: Repinc Martina knjiga Mlekarice iz tr\u017ea\u0161ke okolice – Le donne del latte dei dintorni di Trieste<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Podobno je bilo z mlekaricami, ki so zalagale Trst z mlekom in drugimi svojimi doma\u010dimi proizvodi. Vse so bile Slovenke iz pode\u017eelja, ki je gravitiralo na mesto Trst. Danes jih umetno lo\u010dujejo na tr\u017ea\u0161ke in \u0161avrinske mlekarice, kar je zmotno, saj so delovale v \u010dasu ko ko je bil ta prostor kulturno in gospodarsko enoten. Po vojni smo Slovenci izgubili Trst, kot svoje sredi\u0161\u010de, zato je politika v novi dr\u017eavi za\u010dela uveljavljati Koper kot novo sredi\u0161\u010de, podobno, kot v Gorici, kjer so iz ni\u010d zgradili Novo Gorico, ker je pa\u010d Gorica ostala na italijanski strani meje. Vasi okoli Kra\u0161kega roba; Lonjer, \u010cetnara, Ricmanje, Bor\u0161t, Zabre\u017eec, Boljunec, Dolina in Prebeneg, niso bile lo\u010dene od Socerba, Kastelca, Ospa, Gabrovice, \u010crnega kala, \u010cernoti\u010d, Loke, Bezovice, Zazida, in drugih, temve\u010d so bile enoten slovenski kulturni prostor. Danes pravijo, da so v Dolini in Boljuncu, recimo “Zamejci”, v Ospu in Gabrovici pa “na\u0161i Slovenci. Moj pokojni partizan mi je pripovedoval, kako so iz Gabrovice hodili na ples v Dolino, kakor tudi v Dekane, se dru\u017eili med seboj, govorili isti jezik in imeli skupno kulturo in vrednote. To je potrebno razlo\u017eiti mlaj\u0161i generaciji, saj zgodovina niso samo osrednje osebnosti oblasti iz preteklosti, temve\u010d predvsem ljudje, ki jih zgodovina ne omenja pogosto, \u010deprav so bili in so tudi danes v veliki ve\u010dini.<\/p>\n\n\n\n

Vse slovenske mlekarice, ki so nosile in preva\u017eale mleko so imele enake pripomo\u010dke pri svoji dejavnosti in nekaj jih lahko vidimo na 2. sliki. Avstrijska in kasneje italijanska oblast je postavila posebna pravila za prodajo mleka, ki so veljala v Kopru, Trstu, ter drugih mestih in nadzorovala je prodajalke. Mleko je moralo vsebovati najmanj 2.8% ma\u0161\u010dobe, kar so in\u0161pektorji nadzorovali in za kr\u0161itve so bile dolo\u010dene zelo stroge denarne kazni. V Koper, Izolo in Piran, so mleko dostavljale le \u0160avrinke, medtem, ko so v ve\u010dje mesto Trst, mlekarice mleko vozile iz vseh vasi okoli Trsta in iz danes Slovenske Istre in Krasa. <\/p>\n\n\n

\n
\"pristani\u0161\u010de\"<\/a>
Mlekarica okoli leta 1909 v tr\u017ea\u0161kem pristaniu\u0161\u010du, ki je pri\u0161la s parnikom <\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V plo\u010devinastih posodah za mleko ni bilo samo mleko, kot ponavadi sklepamo. Za svoje zveste stranke so na \u0161verc dostavljale tudi \u017eganje, oziroma tropinovec, kar je bilo prepovedano in dr\u017eavni monopol, zato je bil nekako skrit v posodah za mleko. Tudi vino je bilo velikokrat v posodah za mleko, a tudi v lesenih sod\u010dkih so ga prena\u0161ale, kot je vidno na fotografiji istrske mlekarice v tr\u017ea\u0161kem pristani\u0161\u010du. \u010ce ste mislili, da so nazaj domov nosile prazne posode mleka, ste se motili, no vsaj za ve\u010dino od njih. Tako v Kopru, kakor \u0161e posebno v Trstu, so mlekarice obredle vse njim znane betole in gostilne, kjer so v prazne posode za mleko nato\u010dile pomije. Vse kar je v betolah ostalo od pranja posode in kar gostje niso pojedli, so prevzele mlekarice in odnesle domov. Prasci in svinje so bile zadovoljne z zanje okusnimi pomijami in posledi\u010dno pr\u0161uti te\u017eji in bolj mastni. Domov so pri\u0161le, ko je \u017ee padel mrak, zato so morale pomije hitro izto\u010diti iz posod za mleko, da so jih lahko temeljito oprale, saj so \u0161e pred svitom vanje \u017ee nato\u010dile mleko za prodajo v Trstu, Kopru, Izoli in Piranu. <\/p>\n\n\n\n

Te\u0161ko je bilo \u017eivljenje na\u0161ih non mlekaric, ki so delale od jutra do mraka in isto\u010dasno vzgojile \u0161e celo kopico otrok. Ne bomo jih pozabili, saj brez njihovega truda in \u017ertvovanja, nas danes ne bi bilo. <\/p>\n\n\n