{"id":1016,"date":"2024-02-06T07:01:00","date_gmt":"2024-02-06T07:01:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1016"},"modified":"2024-08-19T17:47:58","modified_gmt":"2024-08-19T17:47:58","slug":"rimljanske-vile-v-okolici-kopra","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=1016","title":{"rendered":"Rimljanske vile v okolici Kopra"},"content":{"rendered":"\n

Podro\u010dje dana\u0161njega Ankarana je bilo poseljeno \u017ee v \u010dasih rimljanske okupacije, a tudi tiso\u010d let prej, kot dokazujejo najdbe arheologov na Serminu in njegovem podno\u017eju. Po kon\u010danih vojnah med Histri in Rimljani, so zmagovalci prevzeli nadzor nad prebivalci Istre ob obmorskem delu, v notranjosti pa veliko kasneje. Po letu 177 pred na\u0161im \u0161tetjem, ko je rimljanska vojska premagala Histre v severnem delu Istre, so po\u010dasi za\u010deli poseljevati to podro\u010dje, bolj intenzivno, pa po letu <\/a>129 pred na\u0161im \u0161tetjem, ko so dokon\u010dno premagali \u0161e zadnje uporne Histre v Istri.<\/p>\n\n\n

\n
\"Rimska<\/a>
Rekonstrukcija, kot so izgledale rimske vile, oziroma vile rustike.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pred okupacijo Rimljanov so v Istri obdelovali zemljo le v dolinah pod gradi\u0161\u010di, kjer so gojili je\u010dmen in druge \u017eitarice, vendar so takratni prebivalci, ve\u010dinoma pasli \u017eivino in \u017eiveli v gradi\u0161\u010dih na vrhu vzpetin. Z Rimljani so za\u010dele rasti vile rustike, oziroma rimljanske kmetije, bolj to\u010dno obse\u017ena posestva. Spreminjal se je na\u010din \u017eivljenja in struktura prebivalstva, kar se je \u0161e pospe\u0161ilo z rimskimi cestami. \u0160e posebej z glavno cesto Via Flavia, ki je iz Italijanskega polotoka, iz Ogleja mimo Trsta peljala skozi Istro v dana\u0161njo Pulo.<\/p>\n\n\n\n

\u017de leta 1743 R. G. Carli poro\u010da o najdbi \u010drno belega rimljanskega mozaika v Valdoltri, sicer isti avtor pi\u0161e leta 1740 o najdbi mozaikov, barvnih tlakov in temeljev rimljanskih zgradb v \u017dusterni. Leta 1913 je v publikaciji “Archeografo triestino” Puschi Alberto, opisal rimljanske najdbe v Ankaranu. Alberto pi\u0161e o ve\u010d razko\u0161nih rimljanskih vilah, od katerih so bile ru\u0161evine \u0161e vidne v tistem \u010dasu. Na podro\u010dju Ankarana naj bi \u017ee v preteklosti na\u0161li ve\u010d rimljanskih kovancev in razli\u010dnih predmetov. Kamnito pepelnico (posoda za pepel pokojnikov) izklesano na zunanji strani v obliki pletenega ko\u0161a, iz istrskega kamna, je bila v uporabi kot posoda za olivno olje. Dolgo so kamnito posodo uporabljali v gostilni Giovani in Giuseppe Spagnoletto v spodnjih \u0160kofijah. Sedaj je v koprskem muzeju. Kamnito posodo so odkopali, skupaj z mnogimi drugimi predmeti med ru\u0161evinami rimskih poslopij, ob cesti, ki je peljala iz Valdoltre do mosta \u010dez reko Ri\u017eano. Alberto Puschi se je spominjal svojih sprehodov po posesti bratov Spagnoletto, kjer je ob vzno\u017eju Sermina, na severno vzhodni strani videl ru\u0161evine rimskih zgradb in ostanke kamnitega rimljanskega vodovoda.<\/p>\n\n\n

\n
\"Arheolo\u0161ka<\/a>
Na\u010drt obmo\u010dja Sermin z ozna\u010denimi arheolo\u0161kimi najdbami.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pi\u0161e, da so pri \u0161irjenju zaveti\u0161\u010da, oziroma dana\u0161nje bolni\u0161nice Valdoltra, na\u0161li temelje, zidove in mozaike rimljanske vile, med cesto in morjem. Julija meseca, leta 1912 je na najdi\u0161\u010du za\u010del z izkopavanji profesor Arturo Biondi s svojimi dijaki iz koprske italijanske vi\u0161je gimnazije. Iz teh raziskav, opisov in risbe, ki jo je narisal Pietro Opilia s tr\u017ea\u0161kega muzeja, je vidno, da je bila tam velika rimska vila. Arturo opisuje ostanke vile, ki si jo je osebno ogledal. V dveh prostorih je bil tlak iz \u010drno belega mozaika, veliko je bilo rde\u010dega in zelenega ometa, kar je dalo slutiti, da so bile na zidovih razko\u0161ne freske. Videl je tudi dele okvirjev in stebri\u010dev iz marmorja. V svojem \u010dlanku predlaga nadaljne raziskave, saj je odkopan le manj\u0161i del razko\u0161ne rimske vile.<\/p>\n\n\n\n

Ostanke ene rimske vile, sem si lahko tudi sam ogledal med izkopavanji arheologov. Gradili so avtocesto in na Bivju, kjer je danes kri\u017ei\u0161\u010de avtoceste, oziroma splet cest, so pri izkopavanju odkrili ostanke rimske vile. Arheologi skupaj s \u0161tudenti in \u0161tudentkami, so izkopali ostanke nekdanjih zgradb. Najbolj mi je bila zanimiva torklja, oziroma stiskalnica za oljke, ki je bila v celoti lepo vidna. Iz stiskalnice je vodil \u017eleb iz majhnih kamen\u010dkov, naravnost v veliko glinasto amforo, kamor se je olivno olje stekalo. Zanimiv je bil tudi bazen, oziroma kopali\u0161\u010de ob vili. Arheolog mi je povedal, da je kopali\u0161\u010de preveliko za rimsko vilo rustiko, oziroma kmetijo. Ker je bil nedale\u010d stran odkrit tudi del rimske ceste Vie Flavie, ki je tako na oko peljala proti Serminu, so predvidevali, da je bil kompleks rimskih zgradb ve\u010d kot navadna kmetija. Bil naj bi o\u0161tarija ob glavni cesti, s kopali\u0161\u010dem, hrano in preno\u010di\u0161\u010di za potnike in vpre\u017eno \u017eivino. Kakorkoli \u017ee so ohranjene torklje za oljke iz rimskih \u010dasov bolj redke, \u010deprav so prav rimljanski priseljenci prinesli v te kraje oljke in trte, ki so \u0161e dandanes eden glavnih kmetijskih rastlin Slovenske Istre.<\/p>\n\n\n\n

Arheologi \u0161e vedno raziskujejo rimljanske ostanke na tem podro\u010dju, kar je vidno na 3. sliki, a veliko je \u0161e neznank o \u017eivljenju v tistih burnih \u010dasih zgodovine na\u0161ih krajev.<\/p>\n\n\n